Opis vsebine:

Kdo nam je ugrabil Belina?

Belinov kodeks je prava zakladnica podatkov, ugotovitev ... Marsikatero izvajanje se bo zdelo bralcu v prvem hipu težko razumljivo ali celo protislovno, vendar se to pogosto dogaja pri predstavljanju zgodovinskih dogodkov. Nikoli ni vse jasno. Avtorji predstavljajo svoje teorije, ki so si večkrat protislovne in drug drugemu dokazujejo, da so njihove teorije pravilnejše. To je lahko tudi res, saj avtorji gledajo na zgodovinsko dogajanje iz različnih zornih kotov, tehnologija pa se nenehno razvija in tudi arheolog pride v teku časa do raznih pripomočkov, ki jih pred petdesetimi leti npr. še niso poznali. Mišljenje se spreminja in postopoma nam zgodovina postaja jasnejša, a tudi bolj zapletena. Vsaka nova teorija nam osvetli delček resnice in vsaka teorija je pomembna pomoč na poti k razumevanju naše daljne preteklosti. In ne samo to, vsaka teorija pritegne nove raziskovalce in jih spodbudi k preverjanju in novemu raziskovanju.

V zadnjih letih prihaja na dan vedno več novih najdb, ki nam pomagajo, da se tema zgodovine počasi razjasnjuje. Seveda bo potrebno še počakati, da se vse nove najdbe proučijo v smislu neke skupne evropske, sredozemske kulture, iz katere so postopoma vzklile nove kulture s primesmi iz Bližnjega in Daljnjega vzhoda.

Vedno bolj postaja neizpodbitno dejstvo, da so bile prvotne kulture med seboj povezane, čeprav so jih ločevale velike razdalje, morja in puščave. Človek, takratni junak, povezovalec, kulturni kramar je uspel premagati vse ovire, ki jih je na svoji poti srečal in postal na tak način v domišljiji raznih narodov očak, prvi kralj, sejalec človeštva in celo Bog.

Božanstva, ki so se porajala med primitivnimi prebivalci Zemlje, so si prav zaradi istovetnega psihološkega razvoja raznih človeških skupnosti bila podobna in ker se je od začetka človek smatral za Bogu podobnega, so bila tudi božanstva podobna človeku ...

Belin je bil Venetsko božanstvo in njegovo bistvo naj bi se izpopolnilo nekje med Karnijo in Oglejem, pe pred nastankom rimske države. Kdo pa naj bi bili Veneti? ...

Zgodovinsko raziskovanje postaja danes vedno bolj podobno dogajanju v kriminalnih romanih, kjer se zgodba zapleta, odvija in postopoma razjasnjuje s pomočjo raznih modernih, tehnoloških pripomočkov in zbiranjem indicev (sledi), katerim niso nekoč dajali velikega pomena. Sherlock Holmes nas lahko s svojimi navodili in metodami marsikaj nauči, čeprav je tudi sam izmišljeno bitje.
Potruditi se bomo torej morali, da znova sestavimo delce razbitega ogledala, v katerem se bomo lahko v celoti ogledali!

Kot premiso dodamo še trditev filozofa Aristotela, po očetu Makedonca, ki meni, da naj bi prvotna božanstva predstavljala nebeška telesa. Že Grki so si torej postavljali vprašanje, kako razlagati MITOLOšKE zgodbe. O tem so razpravljali Senofan, Plutarh, Evemer iz Messine, mnogo pozneje Francis Bacon in drugi, a še danes ni pomen mitov popolnoma razjasnjen.
Bližnjega in Daljnjega vzhoda. je v poznem obdobju rimskega cesarstva pripomogel k temu, da so se grški, perzijski in egipčanski misterični kulti prepletli z babilonskimi zvezdnimi kulti, ki so prevevali tedanjo filozofijo in zlasti "sončno" teologijo. Po njenih smernicah naj bi Sonce usmerjalo človeško dejavnost in naj bi bila celo duša "sončne" narave. Duša bi se pa lahko rešila svoje zemeljske skorje/telesa, le s pomočjo iniciacije ...