Opis vsebine:

Učbenik za srednje šole in občo rabo

Iz poglavja Kaj je psihologija

Ljudje, odtujeni sebi in drugim, krčijo svoj doživljajski in izkustveni prostor, saj so preveč tesnobni, da bi se soočili s seboj in z drugimi. Bolj ko ga krčijo, bolj osamljeno se počutijo. In prav tu vskoči psihologija. Ponudi psihologistične modele za osvežitev človekove avtentičnosti, pristnosti in globoke notranje doživetosti, medsebojnih odnosov, ki temeljijo na iskrenosti in medsebojni solidarnosti, in nenadoma so zadovoljni vsi. Kapitalizem, ker bodo psihologizirani ljudje še boljši in bolje prilagojeni potrošniki, sami potrošniki, ker so postali psihologizirani ljudje, za katere psihologija tako skrbi, psihologija, ker ji posel dobro cveti. Ne bodimo naivni: za denar gre. Sodobni psihologizirani človek je osamljena monada, ki je opremljena z najrazličnejšimi psihološkimi lastnostmi, sposobnostmi in značilnostmi, medtem ko se vsi bojijo trenutka tišine, v katerem bi se začeli zavedati sebe in teatra, v katerem igrajo drug za drugega vloge, ki jim ne prinašajo nobenega zadovoljstva, ampak samo dolgčas, občutek izpraznjenosti, nesmiselnosti in celo obupa.

Canguilhem zato do moderne psihologije ni bil niti najmanj prizanesljiv, pri tem pa se ni niti najmanj motil ...

Iz poglavja Etika brez odgovornosti

Psihologija, ki naseljuje imaginarna obzorja sodobnih potrošnikov, je predvsem pastoralna. To pomeni, da hoče biti do potrošnikov zlasti strpna, tolerantna, ljubezniva in nenavadno naklonjena. Ne pozna nobenega etičnega imperativa, ki zahteva razdor iluzij in sesutje potrošniškega spektakla, v katerem živijo vsakdanji ljudje. Nič čudnega, saj bi bila v nasprotnem primeru prisiljena ugotoviti, da je tudi sama del teatra, ki ga domnevno samo nezainteresirano in nevtralno spoznava. Ker tega ni pripravljena spoznati, ni samo pastoralna, ampak je tudi oblastna. To pomeni, da pomaga vzdrževati obstoječe odnose, ki so odnosi nadmoči, izkoriščanja in gospostva.

Pomiriti hoče konflikte, jih zmanjšati, ljudi pa opremiti z metodami, ki jim bodo domnevno pomagale, da v prihodnosti do konfliktov sploh ne bo prišlo. Medsebojno odtujenost rešuje s psihološkimi treningi, ničesar pa noče vedeti o hladnem in odtujenem svetu, v katerem vladajo nasilje, korupcija, onesnaževanje, lakota, droge, pornografija in mednarodni kapital. Ob vsem tem samo lakonično pripomni, da je njena vloga nevtralno spoznavati in pomagati v mejah mogočega, zato je cinična, nemočna in neetična ...

Iz poglavja Medicina brez nadzora

Psihologija hoče pomagati ljudem, saj je po zadnjih raziskavah 1,5 milijarde ljudi na Zemlji psihično tako sesutih, da bi potrebovali psihoterapijo. Seveda, a sodobna psihologija je najprej pastorala, zato so po malem praktično vsi ljudje, ki imajo nekaj feelinga za medsebojne odnose, že tudi psihoterapveti, tolažniki in reševalci. Reševanje psihičnega zdravja poteka brez kakršnega koli nadzora, zato je tehnik in metod kot listja in trave. Naučiti se jih je mogoče v nekaj tednih, predhodna izobrazba praktično ni potrebna. Da ne govorimo o samoanalizi, saj nam je Freud pokazal, da ne more nihče analizirati drugega človeka, če ni pred tem analiziral samega sebe ...

Iz kazala:

1. Od znanja k vednosti; 2. Moderna psihologija; 3. Psihoanaliza; 4. Postmoderna psihologija