Izbrani aforizmi > Pred uporabo se posvetujte s svojim psihiatrom ali dežurnim psihologom!

V Enciklopediji Slovenije piše, da je aforizem kratka, zgoščeno izražena misel, duhovit preblisk, lahko tudi satirične vsebine. Ni čudno, da je zato Bogdan Novak svoj izbor aforizmov poimenoval Misli v tabletah.
Literarna veda ima aforizem za samostojno literarno zvrst. Zasledimo ga že pri Prešernu kot pomembno sestavino njegovih pesmi. V svoje delo so aforizme vpletali tudi Levstik, Cankar, Jenko, Kosovel, Gradnik in drugi. Kot samostojna literarna zvrst pa se je aforizem močneje uveljavil šele v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Pri Slovencih ima za to največ zaslug zagotovo neprekosljivi mojster aforizma Žarko Petan, ki je izdajal svoje aforizme v medijih, pozneje pa zbral v celi vrsti samostojnih knjižnih zbirk, od katerih so mnoge prevedene v tuje jezike.

Med slovenskimi aforisti Enciklopedija Slovenije našteje tudi Bogdana Novaka. Povsem zasluženo. Poleg humoresk in satir je že od leta 1965 objavljal v Pavlihi tudi svoje aforizme. Pozneje, ko so Pavliha ukinili, je nekaj let nadaljeval z dnevno rubriko aforizmov Dober dan, Slovenci! v Slovenskih novicah, kjer je z ošpičenimi mislimi vsak dan komentiral dnevne politične dogodke. Potem so ukinili tudi to rubriko.

Bogdan Novak

Rodil se je 4. 4. 1944 v Murski Soboti. Zamenjal je že celo vrsto poklicev. Med drugim je bil tudi knjižničar in novinar, zdaj je poklicni pisatelj. Predvsem pa pravi, da je zvest prijatelj otrok in dobrih knjig. Vedno je mislil, da piše napete zgodbe, in bil najbolj razočaran, ko je njegov sin prebral Zveste prijatelje in mu rekel: »Huh, tolk dnarja za te knjige, pa nobenga mrtuga v njih!«
Zato je začel pisati tudi grozljivke. Pa povesti in pesmice za zaljubljene najstnike. Piše zgodbe za mladino, kakršne je v mladosti rad bral sam: napete, da jih ne moreš odložiti, dokler jih ne prebereš. Pa še to rad reče: »Pisatelji za otroke smo v srcu ostali večno mladi.«
Leta 1998 je bila njegova knjiga Ninina pesnika dva izbrana za »mojo najljubšo knjigo« slovenskih otrok.

Za cicibane je napisal:

Zaletenci, 1993
Otroci z našega dvorišča, 1995
Božiček, 1996
Roparski vitez, 1996
Zvon želja, 1998
Jok na zmajskem gradu, 1999
Miškin rdeči nosek, 2004

Za pionirje:

Bela past, 1990, 1993
Grajski strah, 1992
Morska skrivnost, 1992
Banda v hosti, 1993
Gozdni samotar, 1993
Hudobna graščakinja, 1993
Lepotec Bučko, 1993
Pozor, hud pes, 1993
Razbojniški brlog, 1993
Super špon, 1993
Usodni piknik, 1993
Dnevi pod Rožnikom, 1994
Kekec in divji mož, 1994
Spopad na Rožniku, 1995
Zaljubljeni vampir, 1995
Zelena pošast, 1995
Strašljiva Stahovica, 1996
Jaz sem blazno vate, 2001
Samotna hiša, 2003
Temno srce, 2004

Za mladino:

Ninina pesnika dva, 1995, 2002

Za odrasle:

Misli v tabletah, 2005
Na drugi strani Ljubljanice, 1982
Dolgo življenje, 1987
Pavlihova frača, 1991
Umor na plaži, 1991
Puščica, 1994
Na začetku je bila ljubezen, 1997
V senci dvglavega orla
Krvave reke, 1998
Velika reberija, 1998
Listje v vetru, 1998
Goljufive sanje, 1998
Ugasla ognjišča, 1999
Rdeči sneg, 1999
Imeli smo ljudi, 1999
Tiha zaobljuba, 1999
Žamet in jeklo, 2000
Zgodba o uspehu, 2000
šola za pijance, 2002
Lovci na petardarije, 2004
Niki, 2004