Med drugo svetovno vojno je nacistična Nemčija štela katoliško cerkev na splošno, še zlasti pa papeštvo, za svojega prasovražnika, s katerim ni niti pomiritve niti sodelovanja. Zato so papeža Pija XII. in kurijo nenehno oblegale nemške nacistične obveščevalne službe, pred koncem vojne pa tudi nemška vojska. Avtorja podrobno in kratkočasno opišeta medvojno rovarjenje nemških obveščevalcev v Vatikanu.

Nič ni sveto - Nacistično vohunjenje Vatikana 1939-1945 je prva knjiga, ki dokumentira nacistična vohunska prizadevanja proti Vatikanu med drugo svetovno vojno. Cerkev je bila trn v peti nacističnim veljakom; do druge svetovne vojne so nemške varnostne sile pokrivale in vohunile le domače, nemške cerkve, z njenim izbruhom pa so se nemški varnostni urad, zunanje ministrstvo, gestapo in ABWEHR začeli zanimati za Vatikan. A njihova skora] operetska obveščevalna prizadevanja so obtičala na pol poti. Uspešno je bilo le nemško prestre-zanje vatikanskih telekomunikacij.

Knjiga Nič ni sveto - Nacistično vohunjenje Vatikana 1939-1945  je delo dveh vodilnih strokovnjakov za zgodovino Vatikana, ki sta se opirala tudi na primarne vire v zavezniških in nemških vojaških arhivih. Podrobno in slikovito opisujeta dogajanje in stanje med drugo svetovno vojno v Vatikanu, tej nevtralni državici z nezavidljivim geostrateškim položajem (sprva jo je obkrožal itafijanski fašistični sistem, leta 1944 pa so im zasedli Nemci).

Pred izvolitvijo na Sveti sedež (ieta 1939) je bil papež Pij XII. nuncij v Nemčiji in je vodil pogajanja z nacisti o meddržavnem sporazumu med Nemčijo in Vatikanom. V naslednjih letih pa je spoznal, da so nacisti najhujši sovražniki katoliške cerkve. Pij XII. je bil med vojno zasebno bolj naklonjen zaveznikom, a je bil zaradi svoje vojaške nemoči prisiljen javno ohranjati videz nevtralnosti Vatikana. Papeževa stališča so zanimala Hitlerja in druge člane njegove nacistične stranke, a se je papeška kurija povsem zavila v skrivnostnost, v katero nemškim obveščevalcem ni nikoli uspelo prodreti.

David Alvarez predava politologijo na kalifornijski univerzi St. Mary, pred tem pa je poučeval na univerzah v Parizu in Rimu.

Prečastiti Robert A. Graham je do smrti leta 1997 veljal za vodilno svetovno avtoriteto za sodobno vatikansko diplomacijo. Njegova knjiga Vatican Diplomacy iz leta 1959 je še danes najbolj pomemno delo o tej temi.