Avtor - Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821-1881) je svojo literarno pot začel z romanom v pismih Bedni ljudje in "petrburško pesnitvijo" Dvojnik, kjer se že zarišejo vse ključne posebnosti njegove poetike: osredotočenost na notranji svet junaka v povezavi z analizo njegove socialne usode, princip izpovednega samorazkritja junaka, upodabljanje notranje razklanosti, sistem dvojnikov, s katerimi se junaki spoprijemajo in ne nazadnje govorne posebnosti, ki te pojave spremljajo. Vse našteto Dostojevski do popolnosti razvije v svojih romanih, od Zločina in kazni do Bratov Karamazovih.

Slovenskemu bralcu je morda manj znana družbeno-politična angažiranost pisatelja. Leta 1849 je bil Dostojevski z drugimi člani krožka Petraševskega aretiran in zaradi "namena strmoglavljenja sistema" obsojen na smrt, pozneje pomiloščen na prisilno delo v Sibiriji (1850-1854). V šestdesetih letih je Dostojevski s svojim bratom Mihailom izdajal reviji Vremja in Epoha, v kateri sta razvijala t. i. počveniško ideologijo. Počveniki so pozivali k združitvi inteligence z ljudstvom. V tem obdobju je nastala tudi Nespodobna anekdota.