Francesca Duranti se je rodila v Genovi v znani intelektualski družini. Po študiju jezikov se je nekaj časa ukvarjala s prevajanjem, nato je začela pisati. Med njena najbolj uspešna dela sodijo romani La bambina (Deklica, 1976), La casa sul lago della luna (Hiša ob Mesečevem jezeru, 1984), Lieto fine (Srečen konec, 1987), Effetti personali (Osebni predmeti, 1988), Il comune senso delle proporzioni (Zdrav občutek za sorazmerja, 2000), in poleg Canarie na zadnji plovbi še Come quando fuori piove (2006). Za svoje romane je prejela več nagrad: Bagutta, Martina Franca, Basilicata, Super Campiello, Citta di Milano, Hemingway, Rapallo, Castiglioncello. V Franciji so ji podelili Prix des lectrices de »Elle«.
Pred nami je zgodba o strastni ljubezni med mlado Eleonoro Bianchi, hčerjo manjšega genovskega ladjarja, in Sebastianom Garronejem, ki kar naprej sanja o pomorskem življenju