To je zgodba o izjemnem pogumu, človeški dobroti, ženskem prijateljstvu, odporu in ljubezni, pa tudi zgodba o ponosni, pogumni in čudoviti ženski, ki si nenehno prizadeva za boljše življenje ...
V briljanto napisani moralni skici je Verhulst zadel natančno pravo atmosfero in ton, da ravnotežje med veselostjo in žalostjo ostaja v rahločutnem ravnotežju …
V ospredju je melanholična podoba neke starosti in minevanja, sestavljena iz številnih in povečini nerazveseljivih drobcev naključne vsakdanjosti, v katerih začutimo značilni utrip nekega odmaknjenega industrijsko-kmečkega kraja na Slovenskem.
Pripovedovalec ne pripada družbi hitrega premikanja skozi dan, ciljnega, odločnega in koristnega. Ne mara, da bi se ga socialni mehanizmi polaščali, izstopil je iz sveta zaposlenosti in išče neizhojene poti
Protagonist romana je okrog petdeset let star duhovnik Gabriel Gutman, ki se kar naenkrat znajde pred srhljivim dejstvom, da v njegovo cerkev nihče več ne hodi
Pripovedka Ko se tam gori olistajo breze se začne z izbruhom, tako rekoč sredi stavka, in v kronološkem smislu nekje na sredi obdobja, ki ga zgodba zajema, s prizorom na reškem pomolu, kjer se Rozina mikasti z nasilnim grškim mornarjem
Pripovedka Ko se tam gori olistajo breze se začne z izbruhom, tako rekoč sredi stavka, in v kronološkem smislu nekje na sredi obdobja, ki ga zgodba zajema, s prizorom na reškem pomolu, kjer se Rozina mikasti z nasilnim grškim mornarjem
Zgodba nas seznani s študentom prava, večnim upornikom, cinikom. Ustaljeni tok njegovega življenja zmoti nastop angela, čarovnice in skrivnostne lepotice Nade ...