![]() Opomba:Poklon Metki Bučar > Teksti: Lilijana Nedič, Zdenko Vrdlovec, Metka Bučar![]() Opis vsebine:Margaritha Maria Victoria Hahm se je rodila 23. avgusta 1903 v Divači 9, v hiši, kjer je štiri leta pozneje prijokala na svet tudi Ida Kravanja - Ita Rina. Margarithin oče Ferdinand je bil železničar, mati MatiIda, rojena Kržišnik, pa gospodinja.
Veliko vlogo v Margarithinem zgodnjem otroštvu je imela njena botra, gostilničarka v Matavunu pri Divači. Ze pred odhodom v šolo se je Greti, kot so jo klicali v otroštvu, s starši preselila na Jesenice, ker so očeta službeno premestili. Na Jesenicah je obiskovala osnovno šolo in (nemško) nižjo gimnazijo. V šoli je bila odličnjakinja. Družina je stanovala v železničarskem naselju na Hrušici, po koncu vojne pa so se preselili v večje stanovanje bivšega (nemškega) postajenačelnika.
Ko je Greti dopolnila štirinajst let, se je zaposlila pri železnici, v novi državi pa je dobila tudi novo ime in postala Metka. Po vzoru staršev se je kmalu začela udeleževati razgibanega kulturno-družabnega življenja na Jesenicah. V lekarni pri Koželju je spoznala mladega farmacevta iz Novega mesta, Danila Bučarja, ki je za krajše obdobje prevzel vodstvo sokolskega orkestra in pevskega zbora. Devetnajstletna se je preselila v Ljubljano, se zaposlila pri Poštni hranilnici in začela nastopati v Šentjakobskem gledališču.
Šentjakobčani so živeli kot velika družina. Zahajali so v gostilno Pri Amerikancu, k Sokolu in v kavarno pri Zalazniku. Skupaj so hodili na plese in kolesarske izlete. Veliko so tudi gostovali. Leta 1925 se je Metka poročila s svojo prvo ljubeznijo, članom Šentjakobskega gledališča in skladateljem Danilom Bučarjem (1896-1971). Po rojstvu hčerke Nede (1927) ni več hodila v službo in je za Šentjakobsko gledališče opravljala različna administrativna dela.
Med drugo svetovno vojno so gledališče zaprli. Pet članov gledališča so ustrelili kot talce, trije pa so padli v boju. Vojna je zakonca Bučar psihično in fizično izčrpala, saj so tudi njuno hčerko Nedo večkrat zaprli. Po vojni se je Metka Bučar zaposlila pri Gozdnem gospodarstvu.
V letih 1947-49 je bila angažirana pri Slovenskem narodnem gledališču, nato pa je do upokojitve leta 1958 igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. V filmih in na televiziji je nastopala do leta 1973. Po moževi smrti se je ta izjemno vesela in družabna ženska zaprla vase; stike je imela le še s svojo družino in redkimi prijateljicami.
Metka Bučar je bila na filmski sceni prisotna petindvajset let. Nastopila je v več kot 30 slovenskih in tujih filmih. Bila je ena najboljših slovenskih komičark in epizodistk, brez nje bi bil slovenski film gotovo siromašnejši.
Ključne besede:film, filmska umetnost, Metka Bučar, filmski igralci, kinematografi, kino, razvoj kinematografije, Slovenija, umetnostna produkcija, življenjska zgodbaPrijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
![]() ![]() Oglejte si tudi:Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Že v gimnaziji je redno obiskovala gledališke in filmske predstave ter sanjarila o tem, da bi postala gledališka igralka ali plesalka Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović
Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka". Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
"Če bi moral delati sprejemni izpit na igralski akademiji, ga verjetno ne bi opravil zadovoljivo. Takrat in tudi pozneje sem imel namreč velikansko tremo ..." Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila ![]() ![]() |