Opomba:Poklon Metki Bučar > Teksti: Lilijana Nedič, Zdenko Vrdlovec, Metka BučarOpis vsebine:Margaritha Maria Victoria Hahm se je rodila 23. avgusta 1903 v Divači 9, v hiši, kjer je štiri leta pozneje prijokala na svet tudi Ida Kravanja - Ita Rina. Margarithin oče Ferdinand je bil železničar, mati MatiIda, rojena Kržišnik, pa gospodinja.
Veliko vlogo v Margarithinem zgodnjem otroštvu je imela njena botra, gostilničarka v Matavunu pri Divači. Ze pred odhodom v šolo se je Greti, kot so jo klicali v otroštvu, s starši preselila na Jesenice, ker so očeta službeno premestili. Na Jesenicah je obiskovala osnovno šolo in (nemško) nižjo gimnazijo. V šoli je bila odličnjakinja. Družina je stanovala v železničarskem naselju na Hrušici, po koncu vojne pa so se preselili v večje stanovanje bivšega (nemškega) postajenačelnika.
Ko je Greti dopolnila štirinajst let, se je zaposlila pri železnici, v novi državi pa je dobila tudi novo ime in postala Metka. Po vzoru staršev se je kmalu začela udeleževati razgibanega kulturno-družabnega življenja na Jesenicah. V lekarni pri Koželju je spoznala mladega farmacevta iz Novega mesta, Danila Bučarja, ki je za krajše obdobje prevzel vodstvo sokolskega orkestra in pevskega zbora. Devetnajstletna se je preselila v Ljubljano, se zaposlila pri Poštni hranilnici in začela nastopati v Šentjakobskem gledališču.
Šentjakobčani so živeli kot velika družina. Zahajali so v gostilno Pri Amerikancu, k Sokolu in v kavarno pri Zalazniku. Skupaj so hodili na plese in kolesarske izlete. Veliko so tudi gostovali. Leta 1925 se je Metka poročila s svojo prvo ljubeznijo, članom Šentjakobskega gledališča in skladateljem Danilom Bučarjem (1896-1971). Po rojstvu hčerke Nede (1927) ni več hodila v službo in je za Šentjakobsko gledališče opravljala različna administrativna dela.
Med drugo svetovno vojno so gledališče zaprli. Pet članov gledališča so ustrelili kot talce, trije pa so padli v boju. Vojna je zakonca Bučar psihično in fizično izčrpala, saj so tudi njuno hčerko Nedo večkrat zaprli. Po vojni se je Metka Bučar zaposlila pri Gozdnem gospodarstvu.
V letih 1947-49 je bila angažirana pri Slovenskem narodnem gledališču, nato pa je do upokojitve leta 1958 igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. V filmih in na televiziji je nastopala do leta 1973. Po moževi smrti se je ta izjemno vesela in družabna ženska zaprla vase; stike je imela le še s svojo družino in redkimi prijateljicami.
Metka Bučar je bila na filmski sceni prisotna petindvajset let. Nastopila je v več kot 30 slovenskih in tujih filmih. Bila je ena najboljših slovenskih komičark in epizodistk, brez nje bi bil slovenski film gotovo siromašnejši.
Ključne besede:film, filmska umetnost, Metka Bučar, filmski igralci, kinematografi, kino, razvoj kinematografije, Slovenija, umetnostna produkcija, življenjska zgodbaMnenja (Število komentarjev: 0) Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Že v gimnaziji je redno obiskovala gledališke in filmske predstave ter sanjarila o tem, da bi postala gledališka igralka ali plesalka Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović
Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka". Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
"Če bi moral delati sprejemni izpit na igralski akademiji, ga verjetno ne bi opravil zadovoljivo. Takrat in tudi pozneje sem imel namreč velikansko tremo ..."
Duša Počkaj je bila vsestranska igralka, obdarjena z izjemno žensko privlačnostjo in očarljivostjo, ženska svobodomiselnega duha in z neizmerno osebno energijo Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila |