Eseji o sodobnem slovenskem filmu

Iz uvoda

Slovenski film zadnja leta doživlja preporod, kakršnega si še nedavno ni bilo mogoče zamisliti. Že enostaven statistični pregled faktografije navzočnosti slovenskih filmov na mednarodnih festivalih vseh kategorij, obsežen seznam nagrad, s katerimi se njihovi avtorji vračajo od tam, in preboj posameznih naslovov v evropski distribucijski krogotok predstavljajo zgovorna dejstva utrjevanja položaja slovenskega filma na svetovnem zemljevidu sedme umetnosti.

Vendar pa je treba na samem začetku poudariti, da gre ključne zasluge za prenovitvene procese v aktualnem filmskem dogajanju pri nas pripisovati v prvi vrsti - ustvarjalcem samim. Kajti oni so tisti, ki so na krilih neomajnega zaupanja v lastno kreativno vizijo uspeli - kljub pogosto nezavidljivim okoliščinam delovanja - vzpostaviti pogoje za vzlet svojih del v mednarodno orbito ter hkrati vzbuditi zanimanje domačega občinstva. A besedila, zbrana v pričujoči publikaciji, se zgolj sporadično dotaknejo pragmatičnih vidikov uspešnosti slovenskega filma, pa tudi h konkretnim problemom njegovih "kinematografskih dejstev", torej k tistemu, kar predstavlja zunanje okoliščine filma, se ne ozirajo pogosto.

Njihov osnovni namen je po-seči onstran nezavidljive avtorske, nedorečene zakonodajne, paradoksne produkcijske, nevzdržne distribucijske in - pogosto - neusmiljene recepcijske situacije ter se soočiti neposredno s filmskim telesom samim.