Opomba:Avdio-vizualni mediji in identitete : zbornik / 7. mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike (tudi) jesenska filmska šola > Uredila: Melita ZajcOpis vsebine:7. mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike
Družbeno občevanje ni hortikultura. Namesto zelenega lipovega lista bodo odslej znak turistične identitete Slovenije štirje cvetovi različnih barv. Pobudniki zamenjave to utemeljujejo z idejo Slovenije kot kultivirane narave, ki naj bi nadomestila idejo Slovenije kot enovite, nediferencirane narave, kakršno po mnenju istih zastopa lipov list. Toda človeštvu se je ločitev od narave zgodila že pred tisočletji.
Ta ločitev je šele vzpostavila razliko, torej ne le kulture, temveč tudi samo naturo, zato razlika med njima nikakor ni simetrična: na eni strani sistem razlikovanja, znaki, mediji, to razliko prikrivajo, vendar jo vselej prikrijejo le za silo; na drugi pa je to, kar se nam kaže kot narava, vselej že kultivirana narava; naravo je mogoče misliti le skozi kulturo.
Dvom v to, da bodo avtorji in naročniki nove turistične promocije Slovenije, ki verjamejo v nediferencirano naravo, znak pa dojemajo kot stvar samo in o podobi štirih cvetov prepričano govorijo kot o "rožah", znali to podobo, čeprav s pomočjo množičnih medijev, priličiti Sloveniji, je zato upravičen.
Pa vendar verovanje v naravo na eni ter zaupanje v neomajno moč medijev na drugi strani nikakor nista tako nezdružljiva, kakor je videti na prvi pogled. Nasprotno, prav zgledno ponazarja sodobno situacijo glede družbene vloge medijev in ls-oncepcije identitet. Situacijo, na katero se naslavljajo besedila v knjigi, ki jo držite v rokah.
V njej so zbrani zapisi predavanj z Jesenske filmske šole na temo Mediji in identitete. Vez med enim in drugim ni nujno afirmativna. ""Rečem, kar mislim. No ja, vsaj mislim, kar rečem - saj to je isto, veš,"" pravi Alice, vendar je prav ta Carollov roman klasičen dokaz, da to ni isto. Nikoli ne rečemo tistega, kar mislimo. V 19. stoletju še ni bilo videti vse izgubljeno. Besede so odpovedale, a pravkar odkrite fotografske podobe in matematične formule so dajale upati, da bo z njimi mogoče zaustaviti izmikanje sveta in ga zajeti brez preostanka ...
Ko boste knjigo začeli brati, vam bo postalo žal, da ste nanjo čakali tako dolgo. Boste pač na naslednjo filmsko šolo prišli pravočasno.
Ključne besede:film, filmska umetnost, kinematografi, kino, razvoj kinematografije, Slovenija, umetnostna produkcijaMnenja (Število komentarjev: 0) Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:
Vprašanje propagande in neigrane filmske produkcije v času med oktobrsko revolucijo in drugo svetovno vojno Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
FILMOGRAFIJA SLOVENSKIH CELOVEČERNIH FILMOV 1994-2003 Lilijana Nedić, Alenka Korpes, Denis Valič, Zdenko Vrdlovec
Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1994-2003, je nadaljevanje izdaje iz leta 1994 in obsega obdobje desetih let Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
Film je prostor, kjer glasba, naj je bila napisana posebej za določen film, ali pa prevzeta iz že obstoječega vira, postane nekaj drugega in ima svojo vlogo v celoti Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović
Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka". Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
Ta zaslužni filmski žanr, ki ga je buržuazna inteligenca prezirljivo zavračala, je uspeval zahvaljujoč svojim gledalcem in avtorjem |