Opis vsebine:Zakaj po več kot štiridesetih letih ponatiskujemo, sicer prvič v knjižni obliki in z izvirnlm znanstveno-dokumentacijskim aparatom, niz študij Janka Travna z naslovom Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih?
Najprej zato, ker je njegova predstavitev kinematografskega dogajanja na Slovenskem do konca 1. svetovne vojne, seveda s poudarkom na Ljubljani, izjemno bogat opis in hkrati privlačna esejistična razlaga recepcije filma pri nas, se pravi v času, ko je bilo slovensko ozemlje del Avstro-ogrske monarhije. Potem pa tudi zato, ker Travnove študije niso samo poučno komparativno čtivo o nekim preteklem času, ampak zametki socialno-kulturne zgodovine slovenske kinematografije. Torej nacionalne kinematografije, ki pa ji je v Avstro-ogrskem obdobju umanjkal temeljni konstitutivni element - lastna filmska proizvodnja.
Seveda, če namenoma spregledamo filmski prispevek pionirja slovenskega filma dr. Karola Grossmanna (detajlno je predstavljen v monografiji Karol Grossmann, zbirka Slovenski film, Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana, 1985). Vendar je Grossmannovo pionirsko delo že v znamenju tradicionalnega slovenskega zamudništva, saj uporabja ""lumierovski"" vzorec oziroma sloni na ""rudimentarnih"" oblikah t. i. sistema 'monstrativnih atrakcij"", in to v času, natančneje leta 1905 ko se je v svetovnem filmu izrisovala platforma t. i. ""narativne integracije"".
Če slovenski film do razpada Avstroogrske monarhije skoraj ni poznal izvirne filmske ustvarjalnosti, pa je bila slovensKa kinematografi ja, še posebej v pogledu reproduktivnega segmenta, v sozvočju z evropskim dogajanjem.
Slovenci naj bi v času pred 1. svetovno vojno videli skoraj vse, kar je pomembnega nastalo v svetovni filmski proizvodnji. Prav ta vidik je še posebej navdušil Janka Travna, toda ""arheološko"" obdobje slovenske kinematografi je ni zaostajalo tudi na ravni fotografskih in drugih tehničnih iznajdb, ter nenazadnje, v procesu formiranja stalnih Kinematografov.
Travnove študije pa ponatiskujemo tudi zato, da bi morda v bodoče zgodovina slovenske kinematografije našla svoje ustrezno mesto v okviru globalnejslh socialno-kulturnih zgodovin slovenskega naroda. Kajti od preloma stoletja do časa televizije in elektronskih medijev je prav film tako v estetskem, sociološkem kot v ideološkem pogledu dokaj ""radikalno"" zaznamoval kulturna in posredno tudi socialno-ekonomska dogajanja. Film je bil sicer najprej zabava za ""sužnje"", potem (in to pravzaprav pogojno) kulturnI fenomen in šele dokaj pozno prepoznan kot oblika umetniške prakse ...
Ključne besede:film, filmska umetnost, kinematografi, kino, razvoj kinematografije, Slovenija, umetnostna produkcijaPrijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
![]() ![]() Oglejte si tudi:Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
FILMOGRAFIJA SLOVENSKIH CELOVEČERNIH FILMOV 1994-2003 Lilijana Nedić, Alenka Korpes, Denis Valič, Zdenko Vrdlovec
Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1994-2003, je nadaljevanje izdaje iz leta 1994 in obsega obdobje desetih let Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
Film je prostor, kjer glasba, naj je bila napisana posebej za določen film, ali pa prevzeta iz že obstoječega vira, postane nekaj drugega in ima svojo vlogo v celoti Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović
Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka". Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
"Če bi moral delati sprejemni izpit na igralski akademiji, ga verjetno ne bi opravil zadovoljivo. Takrat in tudi pozneje sem imel namreč velikansko tremo ..." Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Lilijana Nedić, Zdenko Vrdlovec (ur.), Metka Bučar
Metka Bučar je bila na filmski sceni prisotna petindvajset let. Nastopila je v več kot 30 slovenskih in tujih filmih. Bila je ena najboljših slovenskih komičark in epizodistk, brez nje bi bil slovenski film gotovo siromašnejši. Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila ![]() ![]() |