Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let

Med potomci dr. Karola Grossmanna je ostal živ spomin na bivanje Fritza Langa v njihovi družinski hiši v Ljutomeru leta 1915, kjer je bodoči režiser tudi pustil štiri svoje kipe. Z njimi je avtor dokazal dobro likovno šolanje in izreden umetniški občutek, obenem pa napovedal razvoj tipičnega in značilnega filmskega vizualiziranja.

Kipi so narejeni iz žgane gline. Pri prvem doprsju, ki je nekoliko manjše od naravne velikosti, je zanimivo, da ima grozd narejen iz kamna in inkrustriran v glino. Na odsekanem levem delu ramena sta avtorjev podpis in datacija: Fritz Lang / 19.6.15.

Drugo doprsje je večje in emajlirano, obe pa imata avtoportretne poteze. Poleg doprsij je avtor gostitelju, ki se je med drugim ljubiteljsko ukvarjal tudi z vrtnarstvom, za njegov vrt prepustil dve vazi. Sestavljeni sta bili iz več delov, saj sta bili visoki skoraj en meter, narejeni pa po vseh vrtnarskih pravilih.

Danes eni manjka posoda za rože. Obe sta na ravnih ploskvah okrašeni z rastlinskim in geometrijskim ornamentom, na vizualno privilegiranih delih pa s fantastičnimi živalskimi spakami s človeškimi potezami in z domišljijskimi maskami.

Predvsem na manj vidnih delih najdemo še več monogramov, datacij, heraldičnih znamenj in drugih vpisov. Vsi izdelki so tehnično brezhibni, kar za take formate pri tehniki žgane gline zahteva mojstrsko znanje. Pri Grosmanovih še danes hranijo fotografijo, ki jim jo je Lang poslal za spomin. Slika prikazuje Langa, kako izdeluje kipe v ljutomerskem ateljeju ...