ANATOMIJA ANGELOV – Razprave o umetnosti in teoriji v Sloveniji po letu 1960

Beograjski profesor estetike, kustos in avtor več monografij s področja estetike, zlasti likovne umetnosti, se že desetletje posveča študiju povojne slovenske kulture, umetnosti in teorije kakor tudi spremljanju aktualne teorijske in umetnostne produkcije v Sloveniji. Tako je nastal avtorski pogled na umetnostna in teorijska dogajanja in njihove nosilce – avtorje/angele – v Sloveniji po letu 1960.

Problemsko se delo členi na vprašanja modernizma, eksistencializma in strukturalizma ter zgodovino in teorijo umetnosti po strukturalizmu. Posebej je pozoren do delovanja skupine OHO in lacanovske teoretske psihoanalize, da bi nato skozi oris pristopov k sodobni estetiki prešel h konkretnim analizam poezije, slikarstva in kiparstva, video del in glasbe ter performansa in gledališča.

Šuvaković razpre vpogled v notranje in zunanje vplive, med slednjimi polaga veliko težo na francoske avtorje, najprej s Sartrom in nato Lacanom, Derridajem, Merleau-Pontyjem, hkrati pa zarisuje zaton marksističnega horizonta in pojavljanje neomarksizma, opozarja na pomen heideggrovskega obdobja in seveda na vznik takšnih in drugačnih postmodernizmov, retroavantgard ipd.