Opomba:

Opis vsebine:

Kar nosi duša
v sebi pozitivnega in negativnega,
to kaže človek v zunanjem:
v svojem mišljenju in govorjenju,
s svojo gestiko in mimiko,
pri jedi, pri oblikovanju svoje obleke,
svojega stanovanja –
v svojem celotnem življenju.

»Zato: Spoznaj se
v svojih znakih življenja.
Preoblikuj svoje življenje tako,
da postaneš z usmeritvijo
na božansko
plemenitejši in bolj prefinjen.

V časovnem ti je dana
možnost hitrega višjega duhovnega razvoja,
možnost duhovne evolucije.
Še si v časovnem.
Izkoristi čas!«

Iz vsebine:

Kar si, to te označuje

Nežna telesna struktura ima plemenite poteze, obnašanje takšnega človeka je plemenito in nesebično. Njegov telesni ritem je skladen in umirjen. To se kaže v njegovih skladnih kretnjah. Njegovo celotno bistvo izžareva notranjo simfonijo božanskega miru in globoke tišine. Karkoli ta človek dela, opravi z lahkoto in zanosno, ker je daleč od svojega nizkega jaza. On pozna in živi svojo pravo bitnost.

Če nekaj potipa in prime z roko, njegovo dejanje spremlja notranja skladnost. Njegov svet občutkov in misli je čist, ker je njegova notranjost postala čista. Njegove besede so nesebične, ne ranijo, temveč izhajajo iz nesebične ljubezni.

Vse, kar takšen plemenit človek dela, stori iz notranjosti, ker je njegovo bistvo plemenito in dobro. Njegovo življenje je urejeno, njegovo mišljenje brez graje: moralno je neoporečen. Njegov svet občutkov in misli je torej njegovo sevanje, je njegova struktura.

Kdor pozna samega sebe, pozna tudi svojega bližnjega. Kdor pa živi samo v svetu zemeljskih občutkov in misli, je samoljuben in ni vsezavesten, povezan z Bogom. Nikoli ne bo spoznal svojega bližnjega, ker ne pozna sebe. Ljudje, ki mnogo razmišljajo o samem sebi in se njihov miselni svet vrti samo okrog posesti in želja, ljudje, ki mislijo samo na to, kako bi povečali svojo posest, ustregli svojim željam, so samoljubni in postanejo trdosrčni.

Trdosrčnost osebnega jaza vpliva tudi na človekove besede, na njegov način govorjenja, na njegove gibe, kaže se v vsem njegovem izumetničenem obnašanju.

Človek, če želiš spoznati samega sebe, potem opazuj, kaj občutiš in misliš, kako govoriš.

Če so tvoje besede grobe, če uporabljaš nelepe besede in vulgarne izraze, potem v tem spoznaš svojo naravo. Spoznaš torej samega sebe. Tvoja struktura je groba. Tudi tvoja duša je takšna: prekrita z egocentričnostjo in domišljavo utvaro.

Če je človek ukazovalen, naj nadzira svoje besede, kako izraža to določenost, ali v njej niha strpnost ali nestrpnost.

O, človek, spoznaj se v tem, kako pristopiš k bližnjemu: Sprejemaš soljudi, si strpen, ali jih odklanjaš? Preprečiš vsako možnost sporazumevanja? Torej preizkusi se, kajti tako se spoznaš in izveš, kdo si.

Če si z bližnjim, s sosedom, z delovnim tovarišem neenoten, preveri, kje je vzrok neujemanja. Niti sosed niti delovni tovariš nista to, za kar ju imaš, ampak si to ti sam, če ju vedno znova kritiziraš in se vznemirjaš zaradi njunega govorjenja in ravnanja. V njima vidiš samo to, kar imaš morda še sam ali česar nimaš, pa bi si rad prisvojil.

Kar o bližnjem misliš in kako o njem govoriš, pove, kdo si. Tvoj bližnji je tvoje lastno ogledalo.