Avtor - Jurij VenelinJurij Venelin se je rodil leta 1802 v vasi Nagy-Tibava (Velika Tibava) v karpatskih gorah pod imenom Georgius Hutza. Takrat je bil to madžarski predel v sestavi avstrijskega cesarstva, sedaj pa je to zahodna Ukrajina. Sam zgodovinar se je imel za Karpato-Rusa. Priimek Venelin (Venelovič) in rusko ime Jurij je prevzel že kot odrasel, ko se je odselil v Rusijo.
Na srečo mu je izobrazba to omogočala. Poleg grščine in latinščine je bral v nemščini, francoščini, angleščini, italijanščini, španščini, uporabljal pa je madžarščino in romunščino, da slovanskih jezikov niti ne omenjamo. Že v knjižnici univerze v Lvovu je ukaželjni Rus začel prepisovati dragocene zgodovinske podatke o Slovanih in sorodnih plemenih iz Strabona, Kornelija Nepota, Tacita, Plinija, Kasiodorija, Jordanesa, ki so bili zbrani v zbirkah, kot je Monumenta inedita rerum Germanicorum.
Posebno pozornost je Venelin posvečal zgodovini Bizanca, prepisi o njej so zapolnili celih pet zvezkov. Tu so tudi njegovi lastni prevodi in cesarskih kronik in fragmenti iz bizantinskih pisateljev, ki jih je jemal iz antologije Corpus historiae Bizantinae, ter spisi avtorjev novejšega časa – Gibbona, Šafa, Menharta, Kere in drugih. Skupaj so študentovi delovni zvezki tvorili malo prenosno knjižnico, tematsko ''podatkovno bazo'' če se izrazimo z računalniško terminologijo.
|