Misterij žene / Odsevi / Iz naših krajev / Iskre

Misterij žene

"Ne vse in ne za vse - a nekaj strani ženske duše in ženske usode sem skušala zapisati za nekatere. Ne pričakujem, da bi me vsi v vsem razumeli, a želim, da bi me ne razumeli napačno. Nisem hotela vlačiti ženskega trpljenja v blato, le pokazati sem ga hotela tistim, ki ga ne vidijo, da vedo zanj in da spoštujejo ženo zaradi nje in njega in njene temne, zagonetne usode." - Zofka Kveder

Odlomek:

V naši župniji je rodila nezakonska mati dete.
Imeli pa smo mladega, v čast in slavo božjo vnetega kaplana, ki se je zgražal nad ženo, ki je brez cerkvenega dovoljenja postala mati. In ukazal je zvoniti, da se z zvonenjem ublažijo razsrjene, čiste moči nebeške.

In zvonovi so oznanjali sramoto dekleta po božjih vrhovih in dolinah.

Ljudje so pravili, da je obolela od jada in žalosti, sirota!

In zdelo se mi je, da je umrla in da je njena duša prišla nazaj.

"Zvonite!" je dejala vsem zvonovom zemlje.

In zvonili so. V nebo je kričal njihov glas:

"Sramota! Sramota hinavcem, svetlohlincem, farizejem! Sramota in prekletstvo!"

In zvonovi so zvonili sramoto nad našo družbo, naše hiše, v naše cerkve, v prevzetna ušesa mož, v ohole obraze žen.

"Sramota! Vsak da ste teptali svoje človeštvo v blato, na ustih pa ste imeli ljubezen, vsak dan ste kradli čast bližnjemu, a na čelu ste nosili poštenje! Poročali ste se pred oltarjem v prešuštvovanje, kajti vaša srca so bila polna kupčije, sebičnosti, grdih, skrbno našemljenih ciljev, zardevali ste v hinavski sramežljivosti, v temi pa ste se valjali v blatu in pohotah! Sramota vam! V imenu ljubezni ste bičali in kamenjali! Prekleti! Niste razumeli svetega poklica človeške duše: Ljubezni!"

Zvonovi so vikali, zvonili, bučali: njihovi glasovi so bili razsrjeni, polni svete jeze in maščevanja ...

Jih ne slišite?!
Jih ne razumete?!