Opis vsebine:

Osnovne spoznavne teorije

Avtor sodi v vrh slovenske filozofske logike, teorije znanosti in analitične filozofije in veliko objavlja tudi v tujini, predvsem v nemškem jezikovnem prostoru. V obširnem delu predstavlja razvoj spoznavne teorije, njene usmeritve, kot sta npr. fundacionalizem in koherentizem, različne načine in izvore spoznanja, vprašanja upravičenja resničnostnih sodb, razlikovanja apriornih in aposteriornih sodb, gotovosti subjekta v svoje znanje o svetu in sploh možnosti tega spoznanja. V delu prikaže, sooča in kritično analizira stališča najznamenitejših starejših in sodobnih filozofov od Aristotela, Descartesa in Kanta do Russella, Wittgensteina in Quinea. Bralcem bo v pomoč obsežno imensko in stvarno kazalo.

Iz knjige

Moje razmišljanje tu je skeptično samo v antičnem smislu te besede, tj. raziskovalno, odprto za nadaljnjo kritično analizo. Ne predstavlja gotovega spoznanja ali zanesljivega temelja spoznanja nasploh, pač pa postavlja nasproti vsakemu resnemu poskusu spodnašanja spoznavnega realizma razumne argumente, tj. takšne, za katere domnevam, da je bolj razumno, če jih sprejmemo kot ne.

Dobro se zavedam vprašljivosti te trditve, kajti skeptik in dogmatik bi me napadla z vprašanjem, kako sploh lahko kaj govorim ali resno mislim, če je vse, kar lahko povemo ali menimo glede človeškega spoznanja, kvečjemu razumno mnenje, ki ga je bolje sprejeti kot pa ne.

Saj je potemtakem tudi moja misel, da je navedene argumente bolje sprejeti kot pa ne, kvečjemu razumna domneva, ne pa znanje ...

O avtorju:

Rojen 27. 4. 1946 v Ljubljani. 1971 diplomiral iz Tehnične matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Med študijem matematike je vpisal tudi študij filozofije. L. 1972 vpisal magistrski študij filozofije in ga zaključil l. 1974. Doktoriral je l. 1981 s temo "Osnovni filozofski problemi sodobne logike (Frege, Russell, Wittgenstein). 1974 postane asistent za logiko in metodologijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. L. 1982 je bil imenovan za docenta in l. 1887 za izr. prof. za področje logike in teorije znanosti. L. 1991 je bil imenovan za rednega profesorja za analitično filozofijo in filozofijo znanosti.

V letih 1981-1982, 1985, 1988 in 1990 je kot Humboldtov štipendist gostoval pri Inštitutu za logiko, teorijo znanosti in statistiko Max. Ludwigove Univerze v Münchnu, pri prof. W. Stegmüllerju. Tam je preučeval strukturalno teorijo znanosti in filozofijo Ludwiga Wittgensteina. Septembra in oktobra l. 1995 je gostoval na Augsburg Collegeu v Minneapolisu/USA, sicer pa stalno sodeluje s številnimi filozofskimi strokovnjaki in inštitucijami v Sloveniji in tujini.