Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije

Simon Singh, priljubljeni britanski avtor poljudnoznanstvenih knjig, je v Knjigi šifer opisal razburljivo zgodovino šifriranja in dekriptiranja od vojaškega vohunstva v antični Grčiji do sodobnih nezlomljivih računalniških šifer. S pomočjo zanimivih primerov, ki bralcu pomagajo razumeti tudi nekoliko zapletenejše matematične funkcije, je predstavil najpomembnejše šifre preteklosti in razložil postopke dekriptiranja starih pisav.

Bralec se tako seznani z egipčanskimi hieroglifi, minojsko pisavo linearna B in Vigènerovo šifro (imenovano tudi le chiffre indéchiffrable, ki je dolgo veljala za nezlomljivo), spozna ozadje tragičnega propada škotske kraljice Marije Stuart, ki se je ujela v lastni kod, se skuša z dekriptiranjem Bealove šifre dokopati do tajne lokacije skritega zaklada ter se sooči s hudo dilemo sodobnega časa - kako naj javnost in gospodarstvo uporabljata šifriranje in s tem uživata sadove informacijske dobe, ne da bi kriminalci šifriranje zlorabljali in se tako izognili pregonu.

Knjiga, ki bo za vedno spremenila tako vaše gledanje na zgodovino kot razumevanje vaše zasebnosti pri pošiljanju elektronske pošte.

Potreba po odkrivanju skrivnosti je globoko zakoreninjena v človekovem bistvu; že najpreprostejša radovednost temelji na možnosti, da bi delili vedenje, ki nam ga drugi prikrivajo. Nekateri so dovolj srečni, da najdejo poklic, ki se ukvarja z reševanjem ugank.

Večina med nami pa mora zadostiti tej težnji z rešeanjem umetno, za našo zabavo izmišljenih ugank. Detektivske zgodbe in križanke bodo koristile mnogim; nekateri redki pa se bodo morda posvetili razvozlavanju tajnih pisav ...

Iz vsebine:

Tajna pisava Marije Stuart
Le Chifre indechiffrable
Mehanizirano šifriranje
Dekriptiranje enigme
Jezikovna ovira
Alice in Bob se predstavita
Pretty Good Privacy
Kvantni skok v prihodnost
Dekripterski izziv (Dodatek A, Dodatek B, Dodatek C, Dodatek D, Dodatek E, Dodatek F, Dodatek G, Dodatek H, Dodatek I, Dodatek J)
Slovar
Zahvale