Avtobiografski roman Razum velja za najboljše prozno delo Rudolfa Slobode, enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev slovaške književnosti druge polovice dvajsetega stoletja.
Vsakdanjik slovaškega socrealizma je v avtorju vzpodbudil celo vrsto vprašanj, ki se skozi pripoved ponavljajo in zaostrujejo do skrajnosti.

Zgodba ?lmskega scenarista, moža, ki je frustriran zaradi zapletenega odnosa do matere in žene, delovnega neuspeha in smrti očeta, govori o nerazrešljivih protislovjih med razumom in čustvi. Pisec tako ustvarja notranji prostor, ki ga hkrati zapolnjuje s tesnobnimi sanjami, brezkončnimi analizami in kaotično realnostjo glavnega protagonista.

Roman je ob izidu leta 1981 izzval burne odzive bralcev, njegovo sporočilo pa je aktualno tudi za današnji čas.

o avtorju:

Rudolf Sloboda kot prozaist, dramatik, scenarist, pesnik in esejist sodi v vrh sodobne slovaške književnosti v drugi polovici 20. stoletja. Pripada generaciji, ki je vstopila v slovaško književnost v začetku 60. let. V svojih avtobiografskih delih problematizira t. i. večne resnice in relativizira vrednote, avtoriteto, Boga (kot metafizično avtoriteto), vero, osebno identiteto, svobodo in determinacije, ki tvorijo tematsko in noetsko stalnico njegovih del

Sloboda se je po prekinitvi študija filozofije na filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi odločil preizkusiti kot fizični delavec v različnih poklicih (v gradbeništvu, pri železnici, v rudarstvu). Po služenju vojaškega roka kmalu stopi na literarno sceno in se leta 1965 zaposli kot urednik Pionirskega časopisa, ves čas pa se redno pojavlja v periodiki in sodeluje z različnimi kulturnimi ustanovami (radio, televizija, različne založniške hiše).

Leta 1986 se zaposli na Zavodu za umetniško kritiko in gledališko dokumentacijo v Bratislavi, kjer dela 5 let. Od leta 1990 do smrti oktobra 1995 (v poslednjem poskusu samomora) živi kot svobodni književnik.