Zgodba nepričakovanih zasukov s primesmi fantastičnega, v značilnem avtoričinem humorno ironičnem tonu je na gladini toliko zabavna kot je v globini trpka.

... Lahko bi jo imeli za zgubo. S sinom živita v najeti garsonieri, je brez zaposlitve, ima dve prijateljici, snop neplačanih računov in slabo frizuro.
Sanjari o ljubezni čudovitega moškega z neskončnim posluhom za brezupnost njenega položaja.

»Tu in tam si je namreč priznala, da je prezir, ki ga čuti do parov, v resnici zavist. Zavidala jim je njihove varne male svetove, v katerih so čebljali in se kljunčkali kot drogirani vrabci. Zavidala je ženskam, ki jih je ponoči objemal moški, in predstavljala si je, da natanko v tisti točki, kjer ženska glava gnezdi v moškem ramenu, izginejo vse skrbi in utrujenost kot v vesoljski črni luknji.«

Mila ima dovolj!
Čas je za spremembe. Toda kje začeti?
Če se sama ne more prilagoditi svetu v katerem živi, je pravi čas za temeljito duhovno prenovo človeštva.

Nesluten tok dogodkov ji podari možnost da spremeni še kaj več kot le svoje življenje.
Kako bo izkoristila možnost za novo priložnost?

''Zakaj ona ne more doživeti take ljubezni? Nihče ji ne bo govoril, da ne obstaja. Ljubezen, ki zmore vse in z levo roko opravi s pokvarjenci, ki ji stopijo na pot. Samo svet, kjer bodo zanjo ugodni pogoji je treba ustvariti. Svet, kjer sta dva lahko eno. Svet, kjer bo jagnje počivalo v varnem objemu volka in nikomur ne bo prišlo na misel, da bi ga zaklal na žrtveniku. Svet čistih rek, v katerih bodo brezskrbno čofotali otroci in svet prostranih travnikov, kjer se na obzorju ne bodo prikazovali tovarniški dimniki.''

Mnenja:

"Peskovnik Boga Otroka je luciden roman o sodobnem iskanju sebe, smisla in ljubezni - na trenutke sladek, na trenutke grenek, včasih piker, vedno pa slastno duhovit." - Tina Košir, Elle

"Potovanje v paralelno vesolje človekovega jaza z vodičko Deso na čelu je iskrivno, zabavno in čuteče." - Janja Vidmar, In Magazin

"Ob branju tega romana sem bil dobesedno začaran od prve strani in čisto do konca. Padeš noter in enostavno ne moreš ven, kot da si za nekaj neponovljivih ur preseljen iz lastnega sveta v peskovnik, kjer ti je vse na nek način znano in domače, prepoznavaš ljudi in njihove značaje, a konca vendarle ne moreš uganiti. Desa ima krmilo trdno v rokah in njena vožnja je očarljivi izlet v neznano."
Mario Galunič

O avtorici:

Nekaj o meni. Rodila sem se 29. 8. 1955 v Ljubljani. Najprej smo živeli v zelo majhnem stanovanju brez kopalnice. Kuhinja je bila tako majhna, da je morala stara mama na dvorišče, kadar je bilo treba odstaviti lonec s štedilnika. Vsak dan po kosilu sem morala spat, kar je bilo nekaj najbolj zoprnega in dolgočasnega na svetu. Zato sem si v zatemnjeni sobi, v kateri je vedno prežalo polno strahov, izmišljevala zgodbice. Najprej sem bila ciciban, ker sem bila še brez očitnih spolnih znakov, nato pionirka in nazadnje mladinka. Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.