Priročnik za začetnike z več kot 50 primeri programov, ki jih brezplačno lahko presnamete

Iz vsebine

Znaki in besedilo v C++

Tip podatka char gotovo sodi med najbolj zanimive. Kot gotovo že veste, lahko z njegovo pomočjo obdelujemo in shranjujemo znake oz. besedilo. Vsaka spremenljivka tipa char hrani natanko en znak in torej zaseda 1 bajt prostora v pomnilniku.

Pojdimo od začetka: znaki v C++ slonijo na preprostem 8-bitnem sistemu ASCII, ki so ga razvili v ZDA za izmenjavo podatkov v elektronskih sistemih. 8-bitno kodiranje pomeni, da je vsak znak v tem sistemu predstavljen z osmimi biti, tako da ga je moč na ta način preprosto in enolično prepoznati. Ker posamezen bit lahko zavzame le dve možni vrednosti, npr. 1 ali 0, TRUE ali FALSE, in podobno, sledi:

2 * 2 * 2 * 2 * 2 * 2 * 2 * 2 = 28 = 256

Tako imamo možnost, da s spremenljivko char predstavimo 256 različnih znakov.

Poleg navadnih črk in številk je med to množico tudi precej posebnih znakov, katerih večino najdemo tudi na tipkovnici.

Najpreprostejši način za prireditev vrednosti spremenljivki tipa char bi bil tak:

char znak = ‘b‘;

Omeniti velja, da je ta način primeren le za navadne črke in številke!

Seveda pa gre tudi drugače: ker C++ pri spremenljivki tipa char ne loči med znaki in njihovimi številčnimi vrednostmi v sistemu ASCII, lahko namesto znaka zapišemo tudi njegovo številčno vrednost:

char znak = 98;

S tem stavkom smo spremenljivki znak priredili znak b, saj temu znaku ustreza število 98 v sistemu ASCII. Vsak znak, ki ga vsebuje sistem ASCII, ima namreč svojo številko. To številko lahko uporabimo na vseh računalnikih, ki podpirajo sistem ASCII.

Nekateri jeziki poznajo posebne znake, ki jih v sistemu ASCII ne najdemo. Tipičen primer so naši šumniki, ki jih ameriški sistem ASCII ne pozna. Zaradi tega problema so razvili več kodnih strani, ki so pravzaprav različice sistema ASCII in jih uporabljajo v različnih delih sveta. V teh kodnih tabelah pa najdemo tudi šumnike in druge posebne znake.

Kadar želimo v programsko kodo zapisati poljuben znak iz sistema ASCII, pritisnemo in pridržimo tipko ALT, nato pa na številčnem delu tipkovnice vtipkamo njegovo številko. Ko spustimo tipko ALT, se znak prikaže. Poskusite sami.

Vrednosti ASCII med 0 in 32 so namenjene posebnim znakom, ki jih ne moremo prikazati na zaslonu. Seveda to še ne pomeni, da so ti znaki nesmiselni. Prav nasprotno – vsak izmed njih namreč predstavlja posebno krmilno kodo za funkcijsko tipko, kot je npr. tipka Delete ali tipka Enter. Kombinacija tipk ALT+8 tako pomeni ukaz za brisanje zadnjega znaka, medtem ko kombinacija tipk ALT+9 ustreza pritisku na tipko Tab.

Zdaj poskusimo napisati preprost program, v katerem si bomo ogledali uporabo spremenljivk tipa char. Izdelali bomo tabelo, ki bo izpisala posamezne znake in pripadajoče številke iz sistema ASCII:

PROGRAM 23

#include
// ASCII GENERATOR
int main() {
char znak;
for (int i = 0; i < 256; i++)
{
znak=i;
cout << i << ": " << znak << " ";
if ((i % 8) == 0)
{cout << "\n";}
}
return 0;
}