Opis vsebine:

Kurt Vonnegut (1922–2007) je (ne samo) po mojem mnenju eden največjih ameriških pisateljev in eden največjih svetovnih humoristov. Samo največji humoristi so namreč pogruntali, da je humor toliko bolj žlahten, kolikor večje tragedije se loteva.

 

Mati noč opisuje tragedijo te vrste, postavljeno pred ozadje druge svetovne vojne. Zanimiva je tudi za nas Slovence, kajti skuša najti odgovor na to, kaj se lahko zgodi, če predobro služiš svoji domovini. Kot vse kaže, odgovor priporoča previdnost. Kolikor bolj namreč služiš idealu, toliko bolj verjetno boš ob tem pozabil samega sebe. In ko se enkrat pozabiš, se težko spet najdeš.

 

Zdaj je Vonnegut dokončno mrtev in pokopan in zastavlja se vprašanje, kako da ni dobil Nobelove nagrade. (Dobil jo je celo njegov brat Bernard, ta resda ne za književnost, ampak za znanost, in tudi ne Nobelove, ampak satirično »NeNobel« nagrado za znanstveno raziskavo o Skubljenju piščancev kot metodi merjenja hitrosti vetra v tornadu.
- iz spremne besede Branka Gradišnika

 

"Moja pripoved je prišla do konca, pa nič prezgodaj – kajti jutri se začne moj proces. Zajec zgodovine bo spet prehitel želvo umetnosti. Ne bo več časa za pisanje. Znova moram v prigode.
Mnogo jih je, ki bodo pričevali proti meni. Nobenega ni, ki bi pričal meni v prid."

 

Mnenja

 

V domišljiji nekega časa apokalipsa prijavi bankrot.
Mogočna obnebna vrata se nežno srečajo s tečaji.
Romanopisec vstopi v ero, katere sram obarva zmenek v Hirošimi.
Je prvovrsten socialni satirik, prerok, ki predramlja zavest o pogubljenju; pogubljenju, ki ne zmore potrpežljivega čakanja na sodni dan.
Pozvonite pri Evoluciji, mitomanki v službi večno nove totalitarne misli, shizoidni častilki socialnega darwinizma.
Povprašajte, kje na zemeljski skorji je najti izbo in v njej zastor in za njim v bridkobnem naprezanju glasilk popačen obraz kataklizme.
Povedali vam bodo, da se v Dresdnu pod večerom ni prepovedano krohotati. Še več; spodobi se ...
Tjaša Koprivec

 

Sem jo prebral že pred leti in sodi med tiste redke (poleg Evropeane Patrika Ourednika in morda še kakšne), ki obravnavajo preteklost po mojem okusu: z grenkobno ironijo in veliko (črnega) humorja, tako kot si zgodovina edino zasluži. Gotovo pa slovenska izdaja prinaša še dodaten užitek: sočen prevod Branka Gradišnika.
Ko (če) bomo Slovenci znali vzpostaviti "vonnegutski" odnos do zgodovine, bomo morda iz nje tudi maturirali. A se bojim, da še ne prav kmalu ...
Božo Repe

 

V njegovem novem, v slovenščino prevedenem delu Mati noč iz leta 1961 pa je mož brez domovine osrednji lik, dovolj očitno navdahnjen z Eichmannovo ugrabitvijo in sojenjem v Izraelu, ki se je odvijalo v tistem času. Gre za prvoosebno izpoved Howarda W. Cambella, ki v Jeruzalemu čaka na sojenje za vojne zločine ter pripoveduje o svojem življenju. Ali kot je o prevajanju knjige rekel Branko Gradišnik: "Rad prevajam Vonneguta, ker preseneča tudi jezikovno. V tem primeru je slog posoda grenko-sladke degustacije tistega, čemur se je v aktivističnih letih 20. stoletja reklo "angažma". Kdor se ima namen v življenju angažirati, bo po mojem ravnal po pameti, če si prej prebere Mati noč."
Samo Rugelj, Bukla

 

Vonnegut si je spet vzel shizoidnega junaka, ki gre v svoji dvojni vlogi tako daleč, da doživi katalepsijo, na norost sveta reagira tako, da se ji podredi in prepusti. Pri tem ne gre za tisto znamenito iztrganje iz časa ... temveč za radikalno uzrtje trenutka in porušenje razsežnosti prihodnosti in preteklosti; otrplost, odsotnost motivacije, zavest, da je onstran upov in strahov, vse to Campbella naredi za enega bolj tragičnih norcev, žrtev kuge prejšnjega stoletja, ideologije. Roman je pisan z jedko vonnegutovsko ironijo ...
Matej Bogataj, Mladina

 

To je zgodba o nacistu, ki opisuje tragedijo, postavljeno pred ozadje druge svetovne vojne. Je univerzalna tema z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj se lahko zgodi, če predobro služiš svoji domovini. Priporočljiva je previdnost, saj lahko pretirano služenje idealu vodi do tega, da ob tem pozabiš nase. In ko enkrat pozabiš, se težko spet najdeš ... Pretresljivo.
Zdenko Matoz, Total tedna