Lolita pripoveduje o prepovedani strasti glavnega junaka, sedemintridesetletnega Humberta Humberta, ki ga občutje nemira in bridek spomin na neizživeto najstniško ljubezen preženeta v Ameriko. Vendar pa tudi tam ne najde notranjega miru, prav nasprotno, usodno ga pretrese srečanje z dvanajstletno Dolores Haze, ki prebudi v njem silovit spomin na njegovo prezgodaj preminulo ljubico Annabello Leigh. Deklico preimenuje v Lolito in si izdela osvajalski načrt...
... ena najbolj vznemirljivih zgodb dvajsetega stoletja.

"Noč. še nikoli nisem preživljal takih muk. Rad bi opisal njen obraz, njene premike – pa ne morem, ker me slepi strast, kadar je ona v bližini. Vrag me vzemi – nisem navajen družbe nimfic! Če pa zaprem oči, vidim samo otrpli del njenega obraza, reklamni diapozitiv, preblisk prelepe gladke kože na spodnji strani stegen, ko je sedela, visoko vzdignila koleno pod karirastim krilcem in si zavezovala vrvco na čevlju."

O Avtorju

Vladimir Vladimirovič Nabokov se je rodil 22. aprila 1899 v St. Petersburgu, v aristokratski družini z liberalnim prepričanjem. Njegov oče, Vladimir Dimitrijevič, je bil glasen nasprotnik antisemitizma in eden od voditeljev takratne opozicije. V času revolucije je bil kratek čas zaprt, nakar je skupaj z družino emigriral v Berlin, kjer je bil leta 1923 na nekem političnem shodu ubit, medtem ko je skušal zaščititi govornika pred streli ruskih monarhistov. Družina Nabokov je bila znana po svoji visoki kulturi; med seboj so govorili v treh jezikih, ruščini, angleščini in francoščini, Vladimir pa je že kot otrok bral Wellsa, Poa, Flauberta, Verlaina, Tolstoja in Čehova. Ko se je družina preselila v Berlin, je študiral slovanske in romanske jezike na Trinity College v Cambridgu, kjer je leta 1922 tudi diplomiral. Naslednjih petnajst let je preživel v Berlinu. Denar si je služil kot prevajalec, učitelj angleščine in teniški trener. Rusko emigrantsko skupnost je navdušil s svojimi zgodbami, s poglobljenimi refleksijami o smrti in izgubah. Objavljal jih je pod psevdonimom Vladimir Sirin. Leta 1937 se je preselil v Pariz, kjer je spoznal pisatelja Jamesa Joyca in skladatelja Sergeja Rahmaninova. Tri leta kasneje je z ženo in s sinom odplul v Ameriko. Na univerzi v Harvardu je predaval književnost, uveljavil pa se je tudi v biologiji, in sicer kot strokovnjak za metulje. Leta 1959 se je preselil v švico. Preminil je leta 1977 v Montreuxu.

Pomembnejša dela: Mašenka (1926), Lužinova obramba (1930), Darilo (1937), Vabilo na obglavljanje (1938), Resnično življenje Sebastiana Knighta (1941), Lolita (1955), Pnin (1957), Bledi ogenj (1962).