Opis vsebine:

Knjiga Ona je psihološka interpretacija arhetipskega mita za ženske, ki v patriarhalni družbeni zgradbi, v kateri prevladujejo moške vrednote, ohranjajo tesno vez z ženskostjo.

Robert A. Johnson nas vodi skozi klasični mit o Erosu in Psihi, ko razmišlja o tem, kaj pomeni biti ženska in katere poti vodijo do zrele ženskosti. Pretanjeno opisuje ključne življenjske preobrate, nujnosti, s katerimi se sooča, in naloge, ki jih mora opraviti, opozarja na možnosti, da lahko obtiči v svojem razvoju, in poudarja ženstvenost zlasti v odnosu s partnerjem.

Psiha se znajde v prelepem raju, kjer ima vse, kar si je mogoče zaželeti. Njen božji soprog, Eros, vsako noč leže k njej in ji postavlja le eno omejitev: iztrga ji obljubo, da ga ne bo pogledala in ne bo povpraševala o njegovih poteh. Lahko dobi, karkoli si zaželi, lahko živi v svojem raju, ne sme pa zahtevati, da bi ga spoznala ali videla. Psiha v vse to privoli.  

Odlomek

Junaki zgodbe so kralj, kraljica in njune tri hčere. Starejši sta povsem navadni princesi in nista nič posebnega.
Tretja hči je pravo utelešenje notranjega sveta in se celo imenuje Psiha, kar pomeni duša. Popeljala nas bo na potovanje v notranji svet. Psiha je namreč od mitskega in tudi od zemeljskega sveta.

Prepoznate te tri princese v sebi? Kdo bi mogel spregledati navadni del sebe in tisti posebni nezemeljski notranji jaz, ki se tako slabo znajde v navadnosti vsakdanjega življenja?
Moč te izjemne princese je bila tako velika, da so ljudje začeli šepetati: »To je nova Afrodita, to je nova boginja, ki bo prevzela mesto stare, izgnala jo bo iz templja in nadomestila.« Afrodita je bila prisiljena užaljeno gledati, kako se pepel žrtvenih ognjev v njenih svetiščih hladi, njen kult pa izginja ob čaščenju brhkega dekleta.

Afrodita je bila boginja plodnosti in vladala je od samega začetka časov – nihče ni vedel, kako dolgo že. Gledati vzpon nove boginje ženskosti je bilo zanjo več, kakor je zmogla prenesti. Njen bes in ljubosumje sta bila apokaliptična, in ta trenutek je odločilen za celoten potek zgodbe. Prebuditi bes ali zahtevati zamenjavo boga ali boginje pomeni pretresti temelje notranjega sveta!

Zelo zanimiv je izvor obeh boginj, Afrodite in Psihe. Kronos, najmlajši in najpremetenejši sin Urana, boga neba, je s srpom odrezal očetova spolovila, jih zalučal v morje in tako oplodil vodo, iz katere se je rodila Afrodita. Njeno rojstvo je ovekovečil Botticelli na svoji čudoviti sliki Rojstvo Venere.

Boginjo je v vsem njenem ženskem veličastju upodobil stojé na školjki, potem ko se je rodila iz morske pene. Gre za božanski izvor ženskega načela v arhetipski obliki in je v živem nasprotju s človeškim rojstvom Psihe, ki naj bi jo spočele rosne kaplje, padle z neba. Kako zanimiv jezik! In kako bogat psiholoških uvidov, če vam uspe slišati njegovo arhaično, brezčasno sporočilo.

Razlika med rojstvoma, če jo pravilno razumemo, razkriva različni naravi dveh ženskih načel. Afrodita je boginja, rojena iz morja: prvinska je, oceanska v svoji ženski moči. Tu je od začetka časov in ima svoj dvor na dnu morja. V psihološkem izrazju to pomeni, da vlada nezavednemu, ki ga simbolno predstavljajo vode morja. Skoraj nemogoče jo je dojeti v okviru običajnega zavedanja, kakor se tudi plimi ni mogoče upreti.

Tako arhetipsko ženskost je mogoče častiti in občudovati, ima pa tudi rušilno moč, zato je izjemno težko vzpostaviti kakršenkoli odnos z njo. Psihina naloga je, da se kot človeško bitje sporazumeva z oceansko arhetipsko ženskostjo in jo omehča. To je naš mit.
Vsaka ženska ima v sebi Afrodito. Prepoznavna je po svoji neustavljivi ženstvenosti in neskončnem, neosebnem, nedostopnem veličastju.

O AVTORJU