Spletna trgovina Doria.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletnih storitev in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. V redu Več o piškotkih nastavljenih na strani.
Povečajte pisavoOsnovna velikostPomanjšajte pisavoNatisnite stranPošljite stran prijatelju ali znancu
KnjigarnaSplošni pogoji spletne knjigarneVizitka e-knjigarne
    
Spletna knjigarna Doria.siKnjigarna - Doria.siKnjigeCD&DVDE-BUTIKSlikeVodič za darila

Avtor - Jurij Venelin

Jurij Venelin se je rodil leta 1802 v vasi Nagy-Tibava (Velika Tibava) v karpatskih gorah pod imenom Georgius Hutza. Takrat je bil to madžarski predel v sestavi avstrijskega cesarstva, sedaj pa je to zahodna Ukrajina. Sam zgodovinar se je imel za Karpato-Rusa. Priimek Venelin (Venelovič) in rusko ime Jurij je prevzel že kot odrasel, ko se je odselil v Rusijo.



Oče Georgija Huca je bil protojerej (v pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika) Verhovine in sin je tudi želel pridobiti duhovniško izobrazbo. Po gimnaziji v mestu Ungvar (Užgorod) je sprva postal gojenec lokalnega semenišča, leta 1821 pa dijak liceja. Prav tam pa se je prvič resno poglobil v antično zgodovino. S študijem filozofskih predmetov je nadaljeval na Ivovski univerzi, ki je bila takrat eden osrednjih kulturnih in verskih centrov v Evropi.


Na univerzi je kot študent dobil možnost poslušati predavanja najboljših profesorjev, v knjižnici pa prebirati izvirnike klasikov svetovne zgodovine in literature.
Že takrat so njegovo slovansko dušo privabljale domorodne starodavnosti antične dobe, vedoželjni um pa ''zgodovinsko sporna in temna mesta, ki so zahtevala pojasnila''.
V študentskih letih je Jurij Venelin dan in noč študiral klasična dela in izvirnike v starodavnih jezikih.

 

Na srečo mu je izobrazba to omogočala. Poleg grščine in latinščine je bral v nemščini, francoščini, angleščini, italijanščini, španščini, uporabljal pa je madžarščino in romunščino, da slovanskih jezikov niti ne omenjamo. Že v knjižnici univerze v Lvovu je ukaželjni Rus začel prepisovati dragocene zgodovinske podatke o Slovanih in sorodnih plemenih iz Strabona, Kornelija Nepota, Tacita, Plinija, Kasiodorija, Jordanesa, ki so bili zbrani v zbirkah, kot je Monumenta inedita rerum Germanicorum.

 

Posebno pozornost je Venelin posvečal zgodovini Bizanca, prepisi o njej so zapolnili celih pet zvezkov. Tu so tudi njegovi lastni prevodi in cesarskih kronik in fragmenti iz bizantinskih pisateljev, ki jih je jemal iz antologije Corpus historiae Bizantinae, ter spisi avtorjev novejšega časa – Gibbona, Šafa, Menharta, Kere in drugih. Skupaj so študentovi delovni zvezki tvorili malo prenosno knjižnico, tematsko ''podatkovno bazo'' če se izrazimo z računalniško terminologijo.


Jurija Venelina njegov brat oriše takole: ''Pri krepkosti telesa se je odlikoval tudi z atletskim ustrojem duha; silen um, globina poznavanja, ki se je vzpenjala do silovitih pesniških zamaknjenosti. V sebi je že zgodaj začutil sposobnost za zgodovino, in če se je še tako upiral, ga je notranji glas vedno vrnil k njej, da dokonča začeto''.

Noben artikel ne ustreza izbranim pogojem.

e-pošta:
geslo:
 

Novi na straneh? Registrirajte se!
Pozabljeno geslo?

Košarica je prazna

Če imate nasmeh na ustih, ga lahko še komu podarite.

Blaise Pascal

Vaš elektronski naslov:

Knjižne novice
Mavrični mesečnik

 

Kontakt za naročila: 040 796 639  info@doria.si  |  Dodajte stran med priljubljene  |  Nastavite stran e-knjigarne za domačo stran

Spletna knjigarna Doria.si vse pravice pridržane.