Zvrstno-tematsko večobrazen in predvsem disperzen roman, pri katerem so na osnovno fabulativno ogrodje nanizani najrazličnejši drobci ...

Nova Rudolfova pripoved na dramatičen in hkrati zabaven način nadaljuje najboljši avtorjevi deli »Kam je mama šla?« in »Odpiram mlin, zapiram mlin«. Za kaj v pripovedi konkretno gre? Maribor, okrog leta 1954. Zgodbo pripoveduje Franček. Njegov oče Branko ga skuša vpisati v veslaški klub, ker je sam nekoč, v tridesetih letih, veslal v Novem mestu in Celju, ko je bilo veslanje še šport za izbrance.

Znamenita mariborska zdravnika, Breznik in Modrinjak, pogosto prihajata na obisk, popravljat napačne diagnoze, ki jih oče Branko postavlja za svoje tri sinove. Nekoč je namreč študiral medicino v Zagrebu in prav Breznik in Modrinjak sta bila njegova študijska kolega. Vsi trije so imeli še nekaj sošolcev, ki so zapustili študij, se vrgli v politiko, vendar na različnih straneh, in temu primerno, žalostno končali. Oče Branko je šel študirat medicino zaradi starejšega brata, ki je bil zdravnik tudi na soški fronti, in zdaj družina sili tudi Frančka, naj bo zdravnik, vendar njega ne zanimajo posamezniki in njihovo zdravje, ampak samo planetarna zmaga komunizma.

Oba doktorja, Breznik in Modrinjak, mu divje ugovarjata in ga skušata prevzgojiti. Naj bo raje pravnik! Vendar Franček tudi pravnik noče biti, ker meni, da ima partija vedno prav in da zato pravo sploh ni pomembno. Ob raznih primerih iz prve in druge svetovne vojne in celo iz 19. stoletja (čitalnice) si trije nekdanji študijski kolegi z desetletnikom izmenjujejo zelo učena mnenja o prihodnosti Slovencev, obenem pa skušajo ugotavljati, kaj se v resnici dogaja v sočasni politiki. Nekaj krajših vtisov iz devetdesetih let, iz časa osamosvajanja Slovenije, poveže in zaključi novo Rudolfovo pripoved, ob kateri se bomo pogosto nasmihali in muzali, včasih pa tudi resno zamislili.