Ajshil (ok. 525 – 456), najstarejši iz trojice velikih grških tragikov, je v štirih desetletjih svoje pesniške dejavnosti odločilno vplival na razvoj tragedije, te najžlahtnejše in enkratne veje grške literature.

Večji del Ajshilovega dramskega opusa je izgubljen. Od približno 90 gledaliških del, kolikor jih je po antičnih virih napisal, nam je v celoti ohranjenih le sedem tragedij.

Okrog leta 467 je nastala tragedija z naslovom Sedmerica proti Tebam, katere glavni dramski konflikt temelji na vojni problematiki. Ozadje in motivika tragedije sta povzeta iz mita o tebanski kraljevi hiši, iz venca krvavih zgodb o dinastiji Labdakidov. V njej se prepletata dva motiva: na eni strani pravični motiv obrambe in rešitve domovine, na drugi strani medsebojno uničenje potomcev istega rodu, sinov iste matere, iste Ojdipove kraljeve krvi. Prevladujoči je seveda prvi motiv: obramba svobode pred suženjskim jarmom, ki grozi domovini.

Tragedijo je mojstrsko poslovenil pisatelj Alojz Rebula, izčrpno spremno besedo pa je napisal akademik, prof. dr. Kajetan Gantar.