Umetnica pri svojem likovnem izražanju uporablja različne medije. To so fotografija, kip, objekt, slika, risba, video. Predstavitev v Kibeli, prostoru za umetnost, se je osredotočala predvsem na risbo in slike v izboru približno 63 barvnih risb (50 x 70 cm), 300 risb tuš (30 x 21 cm), ter nekaj slik v akrilu na platno.

Po vsebinski plati izraža neverjetno neposredne in hkrati sveže metafore, poetične in živahne motive – metaforične na tisti meji, kjer presega pripovednost pravljičarskega izraza z neposrednostjo realne življenjske izkušnje. Motivi, ki nas v prvem trenutku popeljejo v brezskrbni otroški svet (npr. metulji, drevesa, sonce, ptice), so pravzaprav subjekti zgodbe, ki nosi globji pomen. Za navidezno igrivostjo se namreč skrivajo ključni trenutki posameznikovega življenja, ki nas presunejo s svojo neposrednostjo.

Saša Bezjak svoje zgodbe pripoveduje z minimalnimi izraznimi sredstvi. Risba je preprosta in prečiščena – osvobojena vseh odvečnih likovnih informacij in reducirana na osnovno sporočilo. Dvodimenzionalnost površine, ki risbe v naši domišljiji veže na otroški svet, hkrati pripomore k še bolj neposrednemu podajanju sporočila.

Posebej se posveča motivu Nevest (kot sta npr. Napihljivka in Vrtavka), ki pa se med seboj razlikujejo. Skupne so jim le krinoline in risbe ali slike, ki se pojavljajo nad njimi. Le te figuram dajejo kontekst in razkrivajo njihov mikrokozmos. V središče avtoričinega zanimanja je postavljena ženska figura, njeno telo in njegove spremembe (nosečnost), motivi, ki nedvomno izvirajo iz lastnega izkustvenega sveta.