Značilnost našega časa je preobilje podob grozot, trpljenja in bolečine, ki so postale del vsakdanjika, in jih gledamo z distance, skozi različne medije. Kako te podobe vplivajo na našo percepcijo realnosti? Kako sprožajo naše sočutje, spodbujajo našo agresivnost ali nas zazibljejo v brezbrižnost? Smo se na nasilje že navadili? Kaj pomeni, da nam ni vseeno za trpljenje ljudi v oddaljenih delih sveta?

Temelje te razprave je avtorica postavila že v klasičnem delu O fotografiji (1977), v svoji zadnji knjigi Pogled na bolečino drugega (2003) pa ponuja nove pojasnitve skozi razmislek o dokumentarni fotografiji ali natančneje rečeno: o vojni fotografiji kot dokumentu časa. V pričujoči knjigi nam prikliče v spomin dolgo zgodovino prikazov bolečine drugega: od Goyeve serije slik Vojne grozote, do podob ameriške državljanske vojne, prve svetovne vojne, španske državljanske vojne, nacističnih taborišč smrti, vietnamske vojne ter nedavnih dogodkov v Bosni, Ruandi, Palestini, Izraelu in Afganistanu.

Govori tudi o tem, kako vojno razumemo danes, z zgodovinskimi primeri in argumenti iz nepričakovanih literarnih in humanističnih avtorjev: od Platona in Leonarda da Vincija do Virginie Woolf in Charlesa Baudelairea.

V znanem privlačnem esejističnem stilu nas Sontagova pripravi k razmišljanju ne le o rabi in pomenu podob, ki nas obdajajo, temveč predvsem o naravi vojne, mejah našega sočutja in boju zoper cinično distanco na eni ter golo sentimentalnost na drugi strani.