Wilhelm Genazino (1934) je leta 2004 prejel Biichnerjevo nagrado, najvišje nemško priznanja za leposlovje. Njegova renesansa v nemškem literarnem sistemu pa se je pričela prav z izidom romana Dežnik za ta dan. Če svetli eksistencializem obstaja, ga izpisuje ta roman.

Moški pripovedovalec v romanu resda živi brez privoljenja v življenje, vendar je kljub ozaveščenosti vrženosti v svet dobrohoten, otožno blag junak. Ne pripada družbi hitrega premikanja skozi dan, ciljnega, odločnega in koristnega. Ne mara, da bi se ga socialni mehanizmi polaščali, izstopil je iz sveta zaposlenosti in išče neizhojene poti. Če lahko ima dandanes subjektiviteta oblast v svojih rokah, jo Genazinov sprehajalec ima.