Monografija odpira v slovenski sociologiji novo poglavje: sociologijo čustev, ki je v svetu v zadnjih dveh desetletjih tako rekoč na pohodu.

Avtorica predstavlja in kritično vrednoti prevladujoče racionalistične razlage in odnos do čustev v družboslovju, začenši z antično mislijo pa do sodobnih avtorjev, s poudarkom na treh velikanih sociologije: Webru, Simmlu in Durkheimu. Pomembna je ugotovitev o umeščenosti čustev v razmerja moči in v izgrajevanje socialne in spolne hierarhije ter analiza sodobnih razvitih družb Zahoda, ki jih zaznamuje na videz protislovna dvojnost emocionalne kulture: osvobajanje čustev na eni in vse večji nadzor nad čustvi na drugi strani.

Ta trend spremlja razširjanje javnega govora o čustvih, tako kar zadeva intimnost posameznika kot zanimanje znanosti.

Iz vsebine:

Uvod: (Re)afirmacija čustev v zahodnih državah
Zahodni konstrukti o čustvih
Dekonstrukcija tradicionalnega pojmovanja čustev
Dvojnost sodobne emocionalne kulture: kontrola in de-kontrola čustev
Sklep: "Usoda" čustev v zahodni civilizaciji