Jedro Tourainovih analiz leži v zaupanju v nova družbena gibanja, na katere se mora po njegovem navezati vsaka politika, ki hoče ubežati izsiljeni ideološki izbiri med trgom in državo.

Predstavlja vlogo različnih gibanj, ki so po vsej Evropi in tudi v Franciji nastala v drugi polovici 20. stoletja, med njimi gibanja brezposelnih, ljudi brez papirjev, ljudi brez stanovanj, obolelih za aidsom, gibanje beurov/temnopoltih priseljencev iz S. Afrike… Skupno jim je, da niso zgolj socialna, ampak tudi kulturna in biopolitična, saj zahtevajo priznanje kulturnih in življenjskih oblik.

Aktualnost njegovih analiz lahko ugotovimo na primeru vstaje potomcev priseljencev v francoskih predmestjih lansko jesen, ki je pokopala veljavni model integracije, saj se je izkazalo, da je enakost zgolj formalna, medtem ko je družbena realnost polna rasizma in diskriminacije.

Tourainova knjiga je prvi celovit prevod tega avtorja v slovenski jezik, zato bo dobrodošla tako s strokovnega kot splošnoizobraževalnega vidika

Iz spremne besede

Ni je večje zmote od trditve, da je možno proti globalizaciji postaviti nacionalno socialno državo. Toda, ali to pomeni, da je treba vse prepustiti globalnemu trgu oziroma pristati na ideologijo globalizma, ki trdi, da je na tronu vseh družbenih razmerij trg?

Družbena regulacija, ki izhaja iz zahteve po svobodi in enakosti, je mogoča tudi v globalizaciji. Pravo vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je, kdo je subjekt te regulacije? Touraine sicer ne uporablja koncepta multitude, vendar pa lahko na osnovi njegovega poudarjanja pomena družbenih gibanj, ki so socialna, kulturna in biopolitična, tematiziramo multitudo.

dr. Andrej Kurnik