Ljudska kultura je ob že uveljavljeni visoki kulturi postala eno pomembnejših raziskovalnih področij z vključevanjem zgodb navadnih ljudi in vsakdanjega življenja, kot rezultat srečanja z antropologijo pa se je sočasno pojavila tudi mikro zgodovina, pristop “od spodaj”. Pri tem avtor ni mogel mimo protislovij, povezanih s samim razumevanjem pojmov kultura, ljudstvo, civilizacija ipd.

Novo kulturno zgodovino bolj kot miselni sistemi in teorije zanimajo mentalitete, občutja in prakse (od potovanj do zbirateljstva itd.), od reprezentacije stvarnosti se je usmerila k njenemu konstruiranju. Med privlačne oblike nove kulturne zgodovine sodijo med drugim zgodovina imaginacije, telesa, branja, spomina, kulture oblačenja in bivališč itd.

Vse to bogastvo pristopov, tem in avtorjev – skupaj s pogledom v prihodnost kulturne zgodovine – je avtor uzgodbil v kratki, a živahno napisani razpravi, prepleteni s primeri in ilustracijami.