Slovensko angleška dvojezična slikanica

Emil je tiste vrste zajec, ki z očali na smrčku prebira časopise, rešuje križanke, pozna vse živali v parku in je neprestano zaposlen. Na srečo spozna Nežo in Gajo, sestrici, ki si na moč želita domačo žival. A ker je zajec Emil gozdna žival in mu stanovanje v desetem nadstropju bloka prav nič ne diši, se dogovorijo, da mu bosta hrano vsak dan prinesli kar na jaso v gozdu.

Zvrstijo se jesen, zima, pomlad in poletje, trije prijatelji pa medtem doživijo celo vrsto nenavadnih prigod, na koncu, tik pred poletnimi počitnicami, pa se jim pridruži še četrti prijatelj.

Gaja in Neža, sestrici, ki obiskujeta drugi in prvi razred, sta najbolj prijazni, vljudni in potrpežljivi deklici v mestu. A tokrat sta bingljali z jeznimi nogami z zelene klopi v mestnem parku in strašno mrko gledali predse. Očka in mamica jima nista pustila, da bi imeli psa, prav tako nista smeli imeti papige, in niti rib ne.

Še dobro, da je po poti pritekel zajec. Bil je najbolj običajen siv zajec, kar jih je bilo na svetu. Imenoval se je Emil in iskal je prijatelja, ki bi hotel skrbeti za mestnega zajca. Obetal se je dež, veter in mraz, in skrbelo ga je, kako bo preživel puste dni. Deklicama je od veselja kar poskočilo v prsih. Emil se bo igral z njima, zabavali se bodo, se lovili in skrivali, prinesli mu bosta kak košček kruha ali potice, morda zeljni list in košček repe.

Deklici skupaj z zajcem doživita čudovite prigode. Osamljenemu Mišku Jonu poiščejo prijatelja in Emilovem bratrancu Žaku pomagajo, ko si zlomi tačko, ta pa v zameno obljubi, da bo Gaji popravil kolo.