Miljenko Jergović (rojen 1966. leta v Sarajevu) je najbolj prevajani sodobni hrvaški pisec, ki brez dvoma zaseda prvo mesto v mladi hrvaški prozi. Njegova dela so prevedena v 20 svetovnih jezikov (najpogosteje je prevajan v italijanski, španski, nemški, francoski, litvanski in slovenski jezik). Je prejemnik več tujih literarnih nagrad in je deležen izjemno pozitivnih kritik v vseh državah, kjer ga izdajajo. Njegova dela izhajajo pri zelo uglednih tujih založbah, kot sta npr. Einaudi in Penguin. Jergović je uveljavljen tudi kot pesnik, dramatik, kolumist, esejist in novinar. Na Hrvaškem je eden najbolj branih avtorjev, ki mu v prihodnosti napovedujejo Nobelovo nagrado. "Je namreč strasten zgodbar, ki svoje like oblikuje s posebno ljubeznijo in z veliko občutka za človeške stiske, strasti, vzgibe in velik mojster v ustvarjanju čustveno intenzivne pripovedi", kot ga ocenjuje Valentina Plahuta Simčič, ki je samo ena v verigi mnogih pozitivnih kritik na Slovenskem. Knjiga Ruta Tannenbaum je v vseh segmentih njegove literature, ki je tako enoglasno hvaljena, presežek dosedanjih del.

Ruta Tannenbaum je njegov najnovejši roman, ki govori o otroški gledališki zvezdi. Dogaja se v letih pred 2. svetovno vojno in v času holokavsta na Hrvaškem. Okolje je vzneseno oboževalo desetletno deklico, se identificiralo z njo in njeno božansko igralsko nadarjenjostjo. Toda v trenutku vzpostavitve Neodvisne države Hrvaške je postala samo mala Židinja, ki je bila pri komaj petnajstih letih deportirana v koncentracijsko taborišče. Zgodba govori o tem, kaj se dogaja, ko se zamenjajo modeli družbene identitete.

Jergović je tudi v tem delu še naprej nagnjen k digresijam, ki v zgodbo majhne Židinje vpleta zgodbe in usode drugih, s čimer preseže samo linearno fiktivno biografijo. Posebno noto daje romanu to, da osvetljuje Zagreb v času druge svetovne vojne iz doslej skorajda neznane perspektive malomeščanstva in licemerstva. Delo je Jergovićev najbolj družbeno kritičen in precej provokativen roman, s čimer od izida naprej vzbuja veliko polemik.

To je tudi njegovo prvo delo, ki se ne dogaja v BiH, ampak je v celoti preneseno v Zagreb, ki je njegov drugi dom, odkar se je leta 1993 preselil iz rodnega Sarajeva. Zato ga imajo za izjemno pronicljivega in kritičnega opazovalca Zagreba in Hrvaške na sploh, ki svoja opažanja predvsem zagrebškega okolja izvrstno vplete v zgodbo. Po mnenju hrvaških kritikov je to njegovo najboljše delo doslej in se lahko kosa z deli najboljših svetovnih pripovednikov, saj je nedvomno mojstrska odslikava določenega časa in kraja z razvejano fabulo, celo paleto natančno izrisanih literarnih junakov, ki izjemno pronicljivo dodelani z njegovim briljantnim in prepoznavnim.slogom še dodatno pričarajo vzdušje tedanjega Zagreba. Tako kot zna to samo Jergović, ki mu vsi v en glas pritrjujejo, da je nesporni čarovnik atmosfere.

Miljenko Jergović se je rodil leta 1966 v Sarajevu, kjer je diplomiral iz filozofije in sociologije.

Njegova proza in poezija sta neizmerno priljubljeni in prevedeni v dvajset svetovnih jezikov. Že s prvencem, zbirko kratkih zgodb Sarajevski Marlboro, je nemudoma dosegel visok ugled, s knjigami, ki so mu sledile – vse po vrsti vrhunske kakovosti –, pa ga vedno znova le še potrjuje. Obenem sodi med redke avtorje, ki so enako blizu kritikom kot bralcem: njegova dela so presečišče kritiškega in bralskega okusa.

Od poletja 1993 živi v Zagrebu. Piše poezijo, prozo in eseje, dela tudi kot novinar. Njegovi romani in zgodbe so bili prevedeni v dvajset jezikov.

Dela: Opservatorija Varšava (1988), Uči li noćas neko u ovom gradu japanski? (1992), Himmel Comando (1992), Sarajevski Marlboro (1994), Karivani i druge priče 1992–1996 (1995), Preko zaleđenog mosta (1996), Naci bonton (1998), Mama Leone (1999), Zgodovinska čitanka 1 (2000), Kažeš anđeo (2000), Hauzmajstor Šulc (2001), Buick Riviera (2002), Dvorci iz orehovine (2003), Rabija i sedam meleka (2004), Inšallah Madona, inšallah (2004), Glorija in excelsis (2005), Ruta Tannenbaum (2006), Zgodovinska čitanka 2 (2006), Žrtve sanjaju veliku ratnu pobjedu (2006), Drugi poljubac Gite Danon (2007), Srda pjeva, u sumrak, na Duhove (2007), Volga, Volga (2009) in Transatlantic mail (skupaj s Semezdinom Mehmedinovićem, 2009).