Opis vsebine:

Pesniška zbirka

17

Ko bila sem le v glavi,

sem gonila svet

jaz, Evropa.

Dubito, cogito sum

sum suma

dušo je dušil

in bila sem vsepovsod razen pri sebi

poželenje, strah in smrt.

Zdaj sem ugasnila hladilnik,

odtajala srce.

Sezonsko sadje jem

in ne iščem več ljubezni

in ne poslušam več sveta

le nemo zemljo še,

ki je modrost,

in nimam več spomina

tudi na prihodnost ne.

Jaz sem.

27

Jadro,

razpeto na ozki palubi.

Drsiva neslišno

v ekstazo modrine.

Jutro,

jesenski list na tleh

in tvoje oči

nad kapučinom.

Ljubezen je.

Prispem utrujena z dolge poti,

sedem k ognju

in me ni.

O AVTORJU