Opis vsebine:

Ko govorimo o ženskah v politiki, se zdi, kot da je še vedno treba vsakič znova začeti na začetku. Morda je prav v tem temeljni razlog za knjigo o ženskah v politiki v Sloveniji. Morda pa jo je treba napisati zato, ker je politika preveč pomembno polje človekovega delovanja, da bi jo prepustili samo politiki. In še zato, ker se, ko govorimo o ženskah in politiki, zdi, kot da smo zgrešili tipko na klavirju, kot da govorimo o dveh svetovih, ki se nikakor ne ujemata.

Milica Antić Gaber v uvodu

 
Knjiga Ženske na robovih politike je zaokrožen zbornik šestnajstih prispevkov, ki osvetli tako politično kot tudi siceršnjo emancipacijo žensk v našem nacionalnem prostoru od začetkov boja žensk za politično enakopravnost na prelomu med 19. in 20. stoletjem vse do danes.

Kljub različnim družbenim in političnim danostim obravnavanega obdobja in celi vrsti izpostavljenih tematik, ki se raztezajo od vsakdanjega življenja žensk in njihove zasebnosti prek materinstva in zaposljivosti do konkretnih političnih angažmajev oziroma posegov v razna vprašanja in nenazadnje do politike kot poklica, delo vodi rdeča nit analize in osvetlitve okoliščin, ki so onemogočale in onemogočajo enak položaj žensk v politiki v primerjavi z moškimi.

Knjiga poleg zgodovinskih, politoloških, družboslovnih in medijskih ter feminističnih teoretskih analiz prinaša tudi statistično analizo zastopanosti žensk na političnih položajih po drugi svetovni vojni, obenem pa vključuje življenjepisa Alojzije Štebi in Vide Tomšič ter daljše intervjuje s političarkami, ki so vidneje zaznamovale sodobno politiko v Sloveniji, s Sonjo Lokar, Viko Potočnik in Nado Skuk.

Zbornik sestavljajo prispevki Milice Antić Gaber, ki je knjigo tudi uredila, Deje Crnović, Tomaža Deželana, Danice Fink Hafner, Vlaste Jalušič, Mateje Jeraj, Jasne Jeram, Mace Jogan, Alenke Krašovec, Brede Luthar, Metke Mencin Čeplak , Sare Rožman, Irene Selišnik, Simone Topolinjak, Andreje Trdina, Marte Verginella in Lee Vrečko Ashtalkoski.

Delo je namenjeno najširšemu krogu bralk in bralcev, zlasti pa nagovarja vse družboslovno in humanistično beroče občinstvo, ki jih zanimata tematika žensk v politiki kot tudi politika na splošno in jim slabša zastopanost žensk v politiki ni samoumevna in nevprašljiva.