Opis vsebine:

Avtor se v tej knjigi ukvarja s povezavo oziroma z vplivom psiholoških dejavnikov na vizualno umetnost. Govori o tem, kako poteka proces od občutkov in zaznav do ustvarjalnega izražanja. Podrobno obravnava tudi človekovo osebnost na splošno, posebej pa še umetniško osebnost. V dodatku govori o humorju, maskah in oglaševanju ter o njihovem pomenu v današnji družbi.

Knjiga ima tudi veliko slikovnega gradiva, ki še dodatno popestri že tako zanimive primere in ugotovitve. Prav gotovo bo zanimiva tako za tiste, ki se ukvarjajo z vizualno umetnostjo, kot tudi za vse, ki jih zanima področje psihologije.

Kratek odlomek:

Barve

Barve so notranja doživetja, povsem drugačna od dražljajev, ki jih sprožijo. So psihična stvarnost, ki obstaja le v nas. V naravi ni rdeče, zele-ne, rumene, ali modre barve, kot jih vidimo mi. So le svetlobni valovi z različ-nimi valovnimi dolžinami, ki se odbijajo od površin. Zakaj pa jih doživljamo kot barve? Gotovo je najprimernejša evolucijska razlaga, po kateri so barve rezultat stotisočletnega razvoja živega sveta.  Elektromagnetni spekter obsega šestdeset oktav (od 1 nanome-tra pa vse do 1 mm) in sega od zelo dolgih radijskih valov do kratkih kozmič-nih,  vendar  pa  človekovo  oko  zaznava  le  eno  oktavo,  v  kateri  je  vidna  sve-tloba.  Že  Newton  je  dokazal,  da  bela  svetloba  v  optični  prizmi  razpade  na  posamezne barvne svetlobe. V spektru vidne svetlobe razlikujemo kakih 160 odtenkov, a če upoštevamo  še  svetlost  in  nasičenost,  pridemo  do  kakih  7.500.000  barv  in  barvnih odtenkov (izmerjenih po metodi diferencialnih pragov). Delimo jih v ahromatične in hromatične ali pestre barve. K prvim spadajo bela, sive in črna, k drugim pa rdeča, modrooranžna, škrlatna, rjava itd. Za veliko večino barv sploh nimamo imena! V barvnih atlasih so označene s številkami (npr. Ostwaldove ali Munsellove barve). A tudi v njih je le majhen del barv, ki jih razlikuje človeško oko.Medtem ko so ahromatične barve razlikujejo med seboj le po sve-tlosti, se razlikujejo hromatične po treh dimenzijah: barvitosti ali barvnem tonu, svetlosti ter po nasičenosti ali polnosti. Barvne tone nasičenih barv kaže mavrica in so odvisne od frekvence svetlobnih valov. Če jih razvrstimo po podobnosti in vložimo med rdečo in vijoličasto še škrlatne barve, dobimo znani barvni krog. V njem so si nasprotne barve, npr. modra in rumena, komplementarne in dajejo z aditivnim mešanjem ahromatske občutke. Barvni krog ni samo rezultat fizikalne-ga mešanja. Do njega pridemo tudi s fenomenološko analizo. Če zahtevamo od neizkušene osebe, ki nima pojma o svetlobnih valovih, naj razvrsti barve po ob-čutku v krog, jih navadno uvrsti na enak način kot fizik, ki meri valovne dolžine. 40 Občutenje in zaznavanje

VSEBINA

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE

• Dražljaji in čutni organi
• Občutki vida in oko
• Barve
• Emocionalni in funkcionalni pomen barv
• Zaznavanje oblik
• Dojemanje lepote
• Zaznavanje prostora

PREDSTAVLJIVOST IN DOMIŠLJIJA

• Predstave in predstavljanje
• Paslike
• Eidetske predstave
• Sinestezije
• Spominska predstave
• Sanje
• Kognitivni zemljevidi
• Senzorna simbolika
• Domišljija

USTVARJALNOST

• Potek ustvarjanja
• Ustvarjalci
• Teorije ustvarjanja

PSIHODINAMIKA IN OSEBNOST

• Emocije
• Stres
• Motivacija
• Lakota in potreba po hrani
• Spolni nagon
• Estetska potreba
• Osebnost
• Umetniška osebnost
• Dinamične teorije osebnosti
• Psihopatologija in umetnost
• Iluzije in halucinacije
• Frustracija in konflikt
• Psihična projekcija
• Umetnost kot psihoterapija

IZVOR IN RAZVOJ POTREBE PO USTVARJALNJU, ESTETIKI IN UMETNOSTI

• Filogenetski razvoj
• Ontogenetski razvoj

DODATEK

• Humor in duhovitost
• Zaznavanje prostora
• Maske (totemi in amuleti)
• Oglaševanje in reklama
• Smisel življenja, psihologija in umetnost