Opis vsebine:

Knjiga predstavlja kiparsko-arhitektonske znamenitosti Slovenije, nastale v obdobju 1800-1914.

Delo, ki združuje strokovni priročnik in umetnostni vodnik, je opremljeno z barvnimi slikami spomenikov in dopolnjeno tudi s kazalom avtorjev in krajevnim kazalom. Spomeniki v priročniku so pregledno razvrščeni po pokrajinah.

Knjiga prinaša fotografije in opise večine spomenikov v Sloveniji, nastalih v obdobju 1800-1914. Pravi vodnik po slovenski spomeniški ponudbi iz tega obdobja prispeva k ohranjanju kulturno-zgodovinske dediščine.

S pomočjo vodnika po slovenskih krajih se sprehodimo med dediščino preteklosti. Z njim želi avtorica v bralcu zbuditi zanimanje za ogled teh spomenikov, vsekakor pa s knjigo odpira privlačne, poučne, a prepogosto pozabljene strani slovenske kulture, zgodovine in umetnosti.

Od leta 1800 do začetka prve svetovne vojne je imel spomenik v umetnosti in kiparstvu poseben pomen. Spomeniška dejavnost po Evropi se je tedaj tako silovito razmahnila in razrasla, da so kritiki že pred letom 1900 posmehljivo pisali o "poplavi" spomenikov, o "spomeniški kugi", in jo obenem ogorčeno napadali.

V 19. stoletju, stoletju razcveta meščanstva, je spomenik enako kot muzej in gledališče dobil vlogo reprezentativnega objekta. Postavljeni v mesta, na trge, na križišča ulic in cest, v parke, tudi v vasi, v gozdiče in v pokrajino, so bili spomeniki javna likovna dela. Z njimi se je meščanstvo uveljavljalo in potrjevalo.

Do konca 18. stoletja so bili spomeniki privilegij predvsem vladarjev, zdaj pa ga je lahko dobil vsak za narod pomembnejši posameznik. Spomenike so tako dobili pesniki, pisatelji, skladatelji, znanstveniki in še kdo. Spomeniki so bili posvečeni tudi svetníkom in pomembnim avstroogrskim odličnikom. Z največ spomeniki se lahko pohvali znameniti avstroogrski cesar Franc Jožef I. V knjigi je tudi spomenik Lucy Christalnigg - pomnik začetka 1. svetovne vojne.
Zbrano gradivo je razvrščeno v smiselnem zaporedju, ki poudarja vodniško vlogo priročnika. Potovanje začnemo v Primorju in končamo v Pomurju. Spomeniki v posameznih pokrajinskih enotah so navedeni po abecednem vrstnem redu. Knjigi sta priložena podrobno imensko kazalo in krajevno kazalo, dodan pa je tudi seznam virov slikovnega gradiva.

Delo je plod dolgoletnega raziskovanja dr. Sonje Žitko, ki je svoje izsledke predstavila že v številnih strokovnih člankih. Objavila je tudi knjigo "Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem" (1989) in je soavtorica knjige "Ljubljansko kiparstvo na prostem" (1991).

POGLAVJA: Primorje, Goriška, Gorenjska, Osrednja Slovenija, Dolenjska, Zasavje, Spodnje Posavje, Savinjska, Jugovzhodna Koroška, Podravje, Pomurje.