|
 


|
Orakelj: BRANKO GRADIŠNIK & DRUGI PRIMERI - Iz življenja 1997–2000Avtor: Branko Gradišnik
Cena z DDV: 0,00 € Ni zaloge
Opis: | | | ISBN: | 9789612360719 | | Vezava: | Trda | | Format: | 14,5 × 20,5 cm | | Obseg: | 252 str. | | Leto izdaje: | 2001 | |
Izdelek ni dobavljiv. Lahko si ogledate opis izdelka ali ga primerjate z
drugimi izdelki v naši spletni trgovini, vendar ga ne morete položiti v košarico in naročiti. Vabimo vas,
da izbirate med preostalo ponudbo v naši spletni knjigarni.
Opis vsebine:V izboru najbolj pronicljivih kolumen, ki jih je Branko Gradišnik objavljal v Sobotni prilogi Dela, vsevedni računalniški program Orakelj odkriva zakulisje aktualnega slovenskega družbenega dogajanja. Večina kolumen je bila objavljena v rubriki Iz žaklja za Oraklja, za pričujoči izbor pa jih je avtor še nekoliko razširil in dodelal.
Več ko je Gradišnik napisal Orakljev, bolj je spoznaval, da ga, kar se tiče možnosti, da bi izvabljal bralstvu kako solzico ali nasmešek, omejuje računalniška nečloveška vsevednost. Tudi politika, v katero se je Orakelj vtikaval, se mu je priskutila. Nazadnje se je vsevedneža znebil, kar se je zgodilo v Moški so tipka ena, ženske so tipka dve.
Kljub temu pa so Orakljevi primeri vredni pozornosti. V prvem pisec iz številnih zornih kotov pogleda na zadevo, ki je dolgo burila slovenski politični oder, tj. primer prebeglega poslanca. Sledijo dileme ob Evropskem mesecu kulture, ko so številne kulturne prireditve v Ljubljani zbujale skomine po dneh, ko bi bila umetnost dajanje in ne jemanje. Pri tem avtor spominja na neslavno izpeljani Pavarottijev koncert.
Eden izmed primerov se nanaša na vključevanje Slovenije v EU. Med drugim je dobra stran (ali pa morda tudi ne) tega procesa, da bomo Slovenci za svoje težave spet lahko krivili nekoga drugega, kar bi nam utegnilo pomagati k preživetju. Vzorec zvračanja krivde na Drugega (Beograd) je bil namreč po Gradišnikovih opažanjih prisoten vse do osamosvojitve.
Orakelj se loti tudi polemik o vlogi Osvobodilne fronte ter odnosih med državo in Cerkvijo. Predstavi ekološki problem segrevanja ozračja in taljenja polarnega ledu, ki lahko izbriše z zemljevida otoško državico, kot so Maldivi, posledice pa čutimo tudi pri nas. Ob tem se piscu porodi ideja o sprostitvi prometa v Ljubljani, ki bi zmanjšala onesnaženost "bele" prestolnice.
To je le nekaj primerov, ki so pritegnili Oraklja. V knjigi najdemo še mnoge druge. Zadevajo volitve predsednika, porabo davkoplačevalskega denarja, pokojninsko reformo, zdravstveno politiko, moč množičnih medijev, nakupovalne in značajske navade Slovencev. Skratka, vreča je polna Orakljevih domislic, ob katerih se lahko nasmejimo, pa tudi zamislimo.
NEKAJ PRIMEROV: Primer prebeglega poslanca, Evropski sesec kulture, Ura slovenske kobilice, Mal divji nasvet, Ime Kandidata, Dnar nazaj al pa bajbaj, Primer prevaranega pacienta, Ko pero nastavi meču, Dezinformbiro, Pet minut za jedro rit, Primer pokojnega politika, Reklam(okr)acija, Primer Primoža Peterke, Misterij mašnikove marele, Via Malus, Raba človeka, Večna lučka, Hači-eliksir, Čas velikih spametovanj, Mobifonija, Vsi medvedji otroci, Recept za zdravo življenje.
Ključne besede:Branko Gradišnik, orakelj, sobotna priloga Dela
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
 
Oglejte si tudi:
Vodič za darila

Zakladnica antične modrosti
Aristoteles, Sun Cu
Zakladnica antične modrosti je izbor citatov, življenjskih modrosti in misli velikih antičnih filozofov ter mislecev kot so Aristotel, Cicero, Pitagora in drugi ...
Vodič za darila

Zlate iskrice modrosti
Hans Christian Andersen
V knjigi ZLATE ISKRICE MODROSTI so zbrane kratke tenkočutne življenjske modrosti, ki jih je danski pravljičar in pesnik Hans Christian Andersen zapisal v svojih pravljicah in avtobiografiji.
Knjige » Književnost * leposlovje » Izreki & modrosti

Aristotelove modrosti
Aristoteles
V knjigi Aristotelove modrosti je zbranih več kot 200 izrekov, ki jih je znameniti filozof Aristotel zapisal v svojih delih, kot so Nikomahova etika, Politika, Retorika, Poetika, ...
|
Najboljši pripomoček, da dobro začneš dan, je tale: ko se zbudiš, pomisli, ali ne bi mogel ta dan enemu človeku pripraviti veselja.
Friedrich Nietzsche |
|