Opomba:

Opis vsebine:

Michelangelo je bil florentinski meščan, doma iz mesta z mračnimi palačami, z mehko oblikovanimi grički, ki se rahlo rišejo v vijolično nebo, s črnimi strebriči majhnih cipres in srebrno opasico oljk, ki drhte kot valovi, doma iz Florence z njeno zaostereno eleganco, kjer sta se Lorenzo de' Medici s svojim bledim, posmehljivim obrazom in Machiavelli s svojimi velikimi, prebrisanimi usti srečevala z Botticellijevo Pomladjo in njegovimi brezkrvnimi Venerami bledo zlatih las; iz tega mrzličnega, oholega, nervoznega mesta, ki se ga je prijel sleherni fanatizem in ga je pretresala sleherna verska in socialna histerija; kjer je bil vsakdo svoboden in vsakdo tiran; kjer je bilo tako prijetno živeti, a je bilo življenje tudi pekel; kjer so živeli bistri, a nestrpni, navdušeni, a s sovraštvom prepojeni ljudje ostrega jezika in nezaupljivega duha, ki so se zalezovali, bili ljubosumni drug na drugega in se med seboj grizli; kjer ni bilo mesta za svobodomiselnega Leonarda, kjer je Botticelli končaval svoje življenje v mističnih prividih kakor kak škotski puritanec, kjer je Savonarola s kozlovskim obrazom in žarečimi očmi nagnal svoje menihe, da so plesali okoli grmade, na kateri so gorela umetniška dela, in kjer so tri leta pozneje postavili drugo grmado, na kateri je ta prerok sam zgorel.