Izdelek ni dobavljiv. Lahko si ogledate opis izdelka ali ga primerjate z
drugimi izdelki v naši spletni trgovini, vendar ga ne morete položiti v košarico in naročiti. Vabimo vas,
da izbirate med preostalo ponudbo v naši spletni knjigarni. Opomba:Poklon Duši Počkaj > Teksti: Jože Dolmark ... et al. > Uredila Lilijana NedičOpis vsebine:Nekega dne v petdesetih je Duša Počkaj z globokim, raskavim in zemeljskim glasom prvič na odru spregovorila besedici: ""Ljubim te!"" Legenda pravi, da se je tedaj }ačel moderni teater, novo obdobje v ljubljanski Drami. Ceravno te legende ne gre jemati dobesedno, je vendarle v njej skrita velika resnica. Ze na samem začetku je Duša opozorila nase s svojo ekspresivno navzočnostjo, temnim glasom in ostrimi tipološkimi izrisi, ki so napovedovali izrazito oblikovalko karakternih vlog.
S prav posebno občutljivost jo pa je začela upodabljati zapletene moderne ženske, začenši z vlogo Billie Dawn v Karsonovi igri Čez noč rojena in nato z vse bolj poudarjeno in notranje domišljeno izrazno st jo v vlogah Abigail Williams v Lovu na čarovnjce, Maggie v Millerjevem Po padcu, mame in Marte v Albeejevih Amermem snu in Kdo se hop Vi.rajnije Woo!f? ter Helene Charles v Osbornovi drami Ozrj se v Gnevu.
Tem podobam razrvanih in pogosto ciničnih modernih žensk pa ji v nadaljevanju kariere ni bilo težko pridati tudi nekaj imenitnih vlog iz stare in polpretekle dramske klasike, najprej z življenjsko drznost jo poudarjenih v mladostnih junakinjah, nato karakterno silovitih v zrelih, med tragiko in grotesko razpetih likih.
To so Julija v tragediji Romeo jn Juhja, Bianka v Ukročenj trmoalavh, Goneril v Kralju Learu Williama Shakespeara, Jacinta v Cankarjevem v Pohujšanju in Helena v njegovi komediji Za narodov blaaor, Sarlota v Molierovem Don Juanu, Polly Peachum in Jenny v Operj za trj aroše B. Brechta, gospodična Julija v istoimenski drami A. Strindberga, Afra v Doaodku v mestU Goaj S. Gruma in Raisa Pavlovna Gurmižska v Gozdu A. N. Ostrovskega, zadnji vlogi, ki jo je v življenju igrala.
Duša Počkaj je bila vsestranska igralka, obdarjena z izjemno žensko privlačnostjo in očarljivostjo, ženska svobodomiselnega duha in z neizmerno osebno energijo, ki jo je vseskozi sevala navzven, ne oziraje se na to, ali je bila na odru ali v nekem svojem vsakdanu. Zaradi karizmatične globine in širine, ki je odsevala iz njene odrske in človeške pojavnosti, se ji je dogajalo, da je s slehernim upodobljenim likom, ki bi v svoji dramaturško negativni zunanji podobi moralodbijati, v resnici gledalce vedno znova očarala.
V tem je šlo njeno moderno igralsko ustvarjanje onkraj neke fenomenološke prisotnosti, na področje tiste neizmerljive duhovnosti, ki lebdi nad vsakdanjo zemskostjo, dotikajoč se neslutenih razsežnosti človeških odnosov.
Duša je bila obdarjena s silno igralsko karizmo, ostrim umom in blago ironijo, sposobnostjo sodobnega čutenja sveta in z zanosom skupinske igre.
Ključne besede:1921, film, filmska umetnost, Duša Počkaj, filmski igralci, kinematografi, kino, razvoj kinematografije, Slovenija, umetnostna produkcija, življenjska zgodbaMnenja (Število komentarjev: 0) Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović
Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka". Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
"Če bi moral delati sprejemni izpit na igralski akademiji, ga verjetno ne bi opravil zadovoljivo. Takrat in tudi pozneje sem imel namreč velikansko tremo ..." Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Lilijana Nedić, Zdenko Vrdlovec (ur.), Metka Bučar
Metka Bučar je bila na filmski sceni prisotna petindvajset let. Nastopila je v več kot 30 slovenskih in tujih filmih. Bila je ena najboljših slovenskih komičark in epizodistk, brez nje bi bil slovenski film gotovo siromašnejši. Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
40 UDARCEV - Slovenska filmska publicistika o slovenskem in jugoslovanskem filmu v obdobju 1949–1988
V knjigi so zbrana imena več generacij, ki predstavljajo nekdanjo in današnjo intelektualno elito z najrazličnejših področij – od književnosti, prek družbenopolitične sfere, pa vse do filmske misli.
Ta zbornik Jesenske filmske šole nam ponuja obsežno in celovito obravnavo enega najstarejših in najbolj priljubljenih žanrov: filmske komedije Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
REPERTOAR KINOTEČNE DVORANE 1963–1993
Zgodovina dvorane Kinoteke v Ljubljani je veličastna. Od leta 1963, ko je bila ustanovljena, se je v njej zvrstila nepregledna množica največjih svetovnih mojstrovin filmske umetnosti. Knjige » Književnost * leposlovje » Avtobiografije & biografije
Lilijana Nedić, Stojan Pelko, Marcel Štefančič, jr., Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Majda Širca
"Slovenski film je naredil tisto, o čemer je Hollywood le fantaziral: zvezdniški sistem brez filma." Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
David Bordwell, Kristin Thompson
Zgodovina filma I zajema obdobje, ki sega od predzgodovine filma, ko so se oblikovali pogoji za nastanek tehnike gibljivih slik, pa do filmske produkcije, ki je nastajala med II. svetovno vojno. |