Opis vsebine:Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1931-1993, ki je izšla leta 1994 pri Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, je zajela dobrega pol stoletja slovenskega filma. Knjiga je nastala v prvih letih osamosvojene slovenske države, ko je postalo jasno, da je z nekdanjim političnim sistemom preminil tudi organizacijski in produkcijski model slovenskega filmskega ustvarjanja.
To je model državno subvencioniranega filma, ki je v različnih oblikah obstajal od leta 1945 dalje. Pred tem ga na Slovenskem ni bilo, nastala sta samo dva celovečerna filma v obdobju med obema vojnama. Skupaj s tema je bilo v letih od 1931 do 1993 narejenih 127 celovečernih igranih filmov, ki so bili predvajani v kinematografih.
Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1994-2003, je nadaljevanje izdaje iz leta 1994 in obsega obdobje desetih let, ko so se ob produkciji, ki jo podpirata Filmski sklad RS in nacio¬nalna televizija, uveljavile tudi neodvisne produkcije, predvsem pa so to obdobje zaznamovali številni debitanti ter usp(;h slovenskega filma pri domačem občinstvu in v tujini.
Knjiga je dvojezična, razdeljena na dva sklopa, slovenskega in angleškega. Filmografski del obsega 41 celovečernih filmov, posnetih ali povečanih na 35-milimetrski trak, ki so v letih 1994-2003 nastali v slovenski produkciji (ali koprodukciji z večinskim slovenskim deležem) in bili javno prikazani na filmskem platnu.
Podatki o filmih, nastalih v teh desetih letih, segajo tudi še v leto 2004 in 2005, predvsem kar zadeva njihovo kinematografsko kariero in sodelovanje na mednarodnih festivalih.
Filmi so razvrščeni kronološko, po datumu prvega javnega prikazovanja (označenega v kurzivu), bodisi na rednem sporedu bodisi na festivalu ali v okviru posebne projekcije
Ključne besede:film, filmska umetnost, filmografija, celovečerni, filmi, kinematografi, kino, melodrama, umetnostna produkcija, razvoj kinematografijeMnenja (Število komentarjev: 0) Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:
Vprašanje propagande in neigrane filmske produkcije v času med oktobrsko revolucijo in drugo svetovno vojno Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
Film je prostor, kjer glasba, naj je bila napisana posebej za določen film, ali pa prevzeta iz že obstoječega vira, postane nekaj drugega in ima svojo vlogo v celoti Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović
Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka". Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu
OSVOBAJANJE POGLEDA - ESEJI O SODOBNEM SLOVENSKEM FILMU
Slovenski film zadnja leta doživlja preporod, kakršnega si še nedavno ni bilo mogoče zamisliti Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
"Če bi moral delati sprejemni izpit na igralski akademiji, ga verjetno ne bi opravil zadovoljivo. Takrat in tudi pozneje sem imel namreč velikansko tremo ..."
Duša Počkaj je bila vsestranska igralka, obdarjena z izjemno žensko privlačnostjo in očarljivostjo, ženska svobodomiselnega duha in z neizmerno osebno energijo Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Lilijana Nedić, Zdenko Vrdlovec (ur.), Metka Bučar
Metka Bučar je bila na filmski sceni prisotna petindvajset let. Nastopila je v več kot 30 slovenskih in tujih filmih. Bila je ena najboljših slovenskih komičark in epizodistk, brez nje bi bil slovenski film gotovo siromašnejši. Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci
Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila |