Spletna trgovina Doria.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletnih storitev in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. V redu Več o piškotkih nastavljenih na strani.
Povečajte pisavoOsnovna velikostPomanjšajte pisavoNatisnite stranPošljite stran prijatelju ali znancu
KnjigarnaSplošni pogoji spletne knjigarneVizitka e-knjigarne
    
Spletna knjigarna Doria.siKnjigarna - Doria.siKnjigeCD&DVDE-BUTIKSlikeVodič za darila

PREGLED RAZVOJA KINEMATOGRAFIJE PRI SLOVENCIH (do 1918)

PREGLED RAZVOJA KINEMATOGRAFIJE PRI SLOVENCIH (do 1918)

Avtor: Lilijana Nedić, Janko Traven, Stanko Šimenc

 

Cena z DDV: 8,84 €

 


Opis:

 
Vezava:Mehka
Format:16 x 24 cm
Obseg:218 str.
Leto izdaje:1992
Založba:


Opis vsebine:

Zakaj po več kot štiridesetih letih ponatiskujemo, sicer prvič v knjižni obliki in z izvirnlm znanstveno-dokumentacijskim aparatom, niz študij Janka Travna z naslovom Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih?

 

Najprej zato, ker je njegova predstavitev kinematografskega dogajanja na Slovenskem do konca 1. svetovne vojne, seveda s poudarkom na Ljubljani, izjemno bogat opis in hkrati privlačna esejistična razlaga recepcije filma pri nas, se pravi v času, ko je bilo slovensko ozemlje del Avstro-ogrske monarhije. Potem pa tudi zato, ker Travnove študije niso samo poučno komparativno čtivo o nekim preteklem času, ampak zametki socialno-kulturne zgodovine slovenske kinematografije. Torej nacionalne kinematografije, ki pa ji je v Avstro-ogrskem obdobju umanjkal temeljni konstitutivni element - lastna filmska proizvodnja.

 

Seveda, če namenoma spregledamo filmski prispevek pionirja slovenskega filma dr. Karola Grossmanna (detajlno je predstavljen v monografiji Karol Grossmann, zbirka Slovenski film, Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana, 1985). Vendar je Grossmannovo pionirsko delo že v znamenju tradicionalnega slovenskega zamudništva, saj uporabja ""lumierovski"" vzorec oziroma sloni na ""rudimentarnih"" oblikah t. i. sistema 'monstrativnih atrakcij"", in to v času, natančneje leta 1905 ko se je v svetovnem filmu izrisovala platforma t. i. ""narativne integracije"".

 

Če slovenski film do razpada Avstroogrske monarhije skoraj ni poznal izvirne filmske ustvarjalnosti, pa je bila slovensKa kinematografi ja, še posebej v pogledu reproduktivnega segmenta, v sozvočju z evropskim dogajanjem.

 

Slovenci naj bi v času pred 1. svetovno vojno videli skoraj vse, kar je pomembnega nastalo v svetovni filmski proizvodnji. Prav ta vidik je še posebej navdušil Janka Travna, toda ""arheološko"" obdobje slovenske kinematografi je ni zaostajalo tudi na ravni fotografskih in drugih tehničnih iznajdb, ter nenazadnje, v procesu formiranja stalnih Kinematografov.

 

Travnove študije pa ponatiskujemo tudi zato, da bi morda v bodoče zgodovina slovenske kinematografije našla svoje ustrezno mesto v okviru globalnejslh socialno-kulturnih zgodovin slovenskega naroda. Kajti od preloma stoletja do časa televizije in elektronskih medijev je prav film tako v estetskem, sociološkem kot v ideološkem pogledu dokaj ""radikalno"" zaznamoval kulturna in posredno tudi socialno-ekonomska dogajanja. Film je bil sicer najprej zabava za ""sužnje"", potem (in to pravzaprav pogojno) kulturnI fenomen in šele dokaj pozno prepoznan kot oblika umetniške prakse ...

 

Ključne besede:

film, filmska umetnost, kinematografi, kino, razvoj kinematografije, Slovenija, umetnostna produkcija

Mnenja (Število komentarjev: 0)   Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
 

Oglejte si tudi:


Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu


FILMOGRAFIJA SLOVENSKIH CELOVEČERNIH FILMOV 1994-2003

 

FILMOGRAFIJA SLOVENSKIH CELOVEČERNIH FILMOV 1994-2003

Lilijana Nedić, Alenka Korpes, Denis Valič, Zdenko Vrdlovec

 

Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1994-2003, je nadaljevanje izdaje iz leta 1994 in obsega obdobje desetih let



Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Knjige o filmu


GLASBA V FILMU

 

GLASBA V FILMU

Michel Chion

 

Film je prostor, kjer glasba, naj je bila napisana posebej za določen film, ali pa prevzeta iz že obstoječega vira, postane nekaj drugega in ima svojo vlogo v celoti



Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci


Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda

 

Ita Rina - Prva slovenska filmska zvezda

Lilijana Nedić, Blažena Urgošikova, Ita Rina, Aleksandar Saša Erdeljanović

 

Konec dvajsetih let smo dobili svojo prvo filmsko zvezdo Ido Kravanjo - Ito Rino, pogosto imenovano tudi "prva slovenska filmska igralka".



Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci


POKLON BERTU SOTLARJU

 

POKLON BERTU SOTLARJU

Lilijana Nedić, Tone Frelih

 

"Če bi moral delati sprejemni izpit na igralski akademiji, ga verjetno ne bi opravil zadovoljivo. Takrat in tudi pozneje sem imel namreč velikansko tremo ..."



Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci


POKLON METKI BUČAR

 

POKLON METKI BUČAR

Lilijana Nedić, Zdenko Vrdlovec (ur.), Metka Bučar

 

Metka Bučar je bila na filmski sceni prisotna petindvajset let. Nastopila je v več kot 30 slovenskih in tujih filmih. Bila je ena najboljših slovenskih komičark in epizodistk, brez nje bi bil slovenski film gotovo siromašnejši.



Knjige » Umetnost v sliki in besedi » Filmska umetnost » Igralci


POKLON ŠTEFKI DROLC

 

POKLON ŠTEFKI DROLC

Vlado Škafar, Lilijana Nedić

 

Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila



e-pošta:
geslo:
 

Novi na straneh? Registrirajte se!
Pozabljeno geslo?

Košarica je prazna

Ni boljšega časa, kot je sedanji.

John Kalench

 

Kontakt za naročila: 040 796 639  info@doria.si  |  Dodajte stran med priljubljene  |  Nastavite stran e-knjigarne za domačo stran | Zasebnost in piškotki

Spletna knjigarna Doria.si vse pravice pridržane.