Skupnost je bila v sociologiji dolgo časa potisnjena na obrobje in ji niso pripisovali večjega pomena niti za družbeni niti za osebnostni razvoj. V zadnjem času se odnos spreminja. Avtor v pričujoči knjigi predstavi in oceni klasične, novejše in sodobne teorije skupnosti. V ospredju njegovega zanimanja so razlike in prelomi v razmerju med posameznikom in družbo v moderni in postmoderni družbi.

V svetu, v katerem visoko zgoraj vladajo države, v nižavah pa se za prostor pod soncem prerivajo osamljeni posamezniki, avtor razume skupnost kot prostor srečanja oseb in možnost vzpostavljanja pristnega odnosa in prave dialoškosti. V tem kontekstu daje poseben poudarek posredovalnim institucijam, od družine, sosesk in drugih malih življenjskih skupnosti do svetovalnih storitev, državljanskih in drugih družbenih gibanj, ki povezujejo posameznike v skupnost.

Ta del zaokroža predstavitev komunitarnih gibanj kot organiziranega prizadevanja za revitalizacijo skupnosti, ki jih posebej predstavi v kontekstu ZDA in v evropski varianti britanske politike »tretje poti«. S skupnostmi je tesno povezano vprašanje obsega in kvalitete socialnega kapitala, ki je vezivno tkivo skupnosti ter zlasti vpliva na nivo zaupanja v postmodernih družbah

Knjiga je pregleden in zanesljiv uvod v teorije skupnosti in dela vodilnih sociologov s tega področja, pa ne le za študente družboslovja in humanistike, ampak tudi za posameznike in institucije, ki se ukvarjajo s skupnostmi – lokalnimi, verskimi, družinskimi ipd.

Iz vsebine:

Posameznik in družbenost
Koncepti skupnosti pri socioloških klasikih
Novejši prispevki k teoriji skupnosti
Koncepti osebe in skupnosti
Družbeno kulturne poteze postmodernosti
Skupnosti v sodobnosti in teoretskih perspektivah
Sklep - Skupnosti in sodobni razvoj