Pesmi do dna je dokaj nenavaden literarni izdelek, nekje med avtobiografijo, esejem in kratkim romanom. Šternovo pisanje je kot nova, neznana jed. Prvi grižljaji so previdni in nekoliko nenavadni, potem pa je od grižljaja do grižljaja okusnejša in se konča tako kot specialiteta iz slow food restavracije: takrat ko je najboljša.

Če je verjeti avtorjevemu citatu bodo močni romani prihodnosti kratki in njihova poglavja ne bodo obsegala več kot po dve strani. Vsaj glede tega je Artur Štern s knjigo Pesmi do dna že v prihodnosti in ker istočasno govori o dogodkih iz preteklega časa je knjiga pravzaprav univerzalna, zato jo z veseljem priporočam, še posebej moškemu delu bralstva.

Če ne zaradi drugega pa zaradi klenega literarnega jezika in iskrene moške zavisti.