Opomba:Posebni skepticizem v umetnosti > s komentarji B. Budna, E. Čufer, B. Mikulića, D. Klajića, P. Poberžnik, P. Krašovca, G. Kocijana in A. Milohniča ter epilogom R. MočnikaOpis vsebine:»Umetnostni sistem je bistvena ovira, ki brani umetnostno ustvarjanje pred vprašanji splošnega skepticizma in pred, kar je leta 1936 Walter Benjamin imel za neizogibno, umetnostjo, ki bi izhajala neposredno iz prakse, iz politike, ne pa iz kultne funkcije umetnosti,« Maja Breznik.
V vsakem od teh polj avtorica razbere specifične antagonizme: v vizualni umetnosti poteka konfrontacija med umetnostnim sistemom v centru in perifernimi, lokalnimi praksami; v gledališču med pristopom osvajanja državnih institucij in neodvisno produkcijo; v glasbi med komercialnimi avtorji z njihovimi korporativnimi tantiemami in alternativno naredi si sam sceno; v založništvu med visoko, a neprofitno literaturo in komercialnim množičnim tiskom. Ne glede na različna, včasih diametralno nasprotna stališča intervjuvancev in specifične značilnosti ter pereče problematike posameznih kulturnih praks, je avtorica na njihovem ozadju razbrala vsem skupno ideologijo – posebni skepticizem v umetnosti. V skladu z njo se bije nenehen manihejski boj prave umetnosti z lažno, pri čemer pa se ne podvomi v moderno institucijo umetnosti kot take, in prav ta dvom je lasten avantgardnim gibanjem, ki pa jih sodobni, profit sledeči umetniški sistem vse prelahko inkorporira vase.
Ključne besede:Maja Breznik, umetnost, skepticizem v umetnosti, umetnostno ustvarjanje, filozofija umetnosti, vizualna umetnost, gledališče, glasbena umetnost, sociologija kultureMnenja (Število komentarjev: 0) Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:Knjige » Zgodovina, družba, filozofija » Filozofija » Filozofija & tuji avtorji
Paul Feyerabend izhaja iz teorije umetnosti Aloisa Riegla, po kateri so v umetnosti različne slogovne oblike; vsaka od njih je v sebi popolna in se ravna po svojih lastnih zakonih. |