Montypythonovska mešanica angleškega in »balkanskega« humorja, ob kateri pa komične situacije ves čas spremlja nedoumljiva tesnoba. Roman o spolnih obsedenostih nenavadne družine. Je rešitev ljubezen? »Vsakomur so na voljo le tri ljubezni: do sebe, do drugega, do Boga, in vsaka od njih je pogoj za drugi dve ... Če uresničimo vse tri, bo smrt mogoče manj strašna. Zanesljivo pa bo manj strašno življenje.«

Roman, s katerim Evald Flisar zaključuje svojo "temno trilogijo" ( ki poleg Ljubezni obsega še Veliko žival samote, izdano v Združenih državah Amerike kot Sanje mojega očeta, in njegov prvi roman Mrgolenje prahu), zaokroža avtorjevo domišljijsko eksploracijo neulovljive narave resničnosti in hkrati ostaja, tako kot druga dva, univerzalna metafora za človekovo nemoč pred temo v lastni psihi. Od prvih treh se razlikuje po tem, da je lahkotnejši, skoraj komičen (navsezadnje se v njem reinkarnira celo dobri vojak švejk). Toda v ironijo zavita groteska ostaja osnovni element pripovedi.

"Groteskna štorija o družini, napram kateri so Adamsovi - popolnoma normalni.

Zgodba oziroma družinska "norost" se začne z osamosvojitvijo Slovenije: s tem blagoslovom je, že trenutku omenjene razglasitve ugotovi oče, srednješolski učitelj zgodovine, tudi definitivno konec zgodovine, saj je njegov učni predmet čez noč strmoglavil na raven ezoterike, s tem pa se on ne misli ukvarjati ... In zato se seveda (po sorodstvenih zvezah) predčasno upokoji, z dokajšnjo odpravnino pa si kupi solidno hišo na podeželju, v kateri naj bi njegova družina, bolje pozno kot nikoli, našla "tisto resnično svobodo, ki je vir prave sreče".

In res, spočetka so vsi veseli in zadovoljni: oče v svojem nedelu in skrivnem pijančevanju; mati otroško uživa v jutranjem teku po okoliških travnikih; teta Mara slikari v bivšem svinjaku, zdaj ateljeju; stric Vinko neumorno "vzgaja" najdebelejšo zeljnato glavo (za knjigo rekordov); drugi stric Vladimir piše spomine na svoja partizanska leta; - "stranka mladih" (dvaindvajsetletni falirani študent Peter, petnajstletna mrhica Elizabeta in prvoosebni pripovedovalec, debelinkasti šestnajstletnik) pa skozi teorijo in prakso študira seksualne položaje, natančneje, perverzije. A družinskega "spanca" je kaj kmalu konec: najprej jih "zdrami" odkritje v vrtni lopi, skrivnostno orodje, ki je prišlo od nikoder, se znašlo tam brez razloga in ne služi ničemur, potem pa se, za nameček, na hišnih durih prikaže še dotlej zamolčani član družine, Jaroslav švejk.

Roman, ki med vrsticami zastavlja zapletena vprašanja o času, v katerem živimo, in o nas v njem." - Danijel Vončina

"Čeprav ob Flisarjevem imenu takoj vsi pomislimo na Vajenca, je avtor napisal še precej drugih zanimivih del (in dobil zanje pomembne nagrade), zato ne preseneča, da tudi njegov najnovejši roman izpolni pričakovanja.

Predvsem je zelo duhovit (kot da bi avtor zgnetel skupaj najboljše iz Treh mož v čolnu in Dobrega vojaka švejka). Kot naročeno se švejkov karakterni dvojnik, nerodnež Jaroslav švejk, pojavi v tem romanu prav zato, da bi zmedel načrte spodobne (no, prej nespodobne!) družine, ki se je umaknila iz mesta na vas, da bi tam našla mir pred nepričakovano hudim bremenom svobode, ki jo je prinesla naša osamosvojitev ...
Mešanica angleškega in balkanskega humorja, živo izdelani liki, skrivnostno orodje, ki postane družinska in hkrati občečloveška uganka o smislu bivanja, petnajstletna Elizabeta, ki igra moralni poker s hudičem in Bogom, erotični prizori, ki se jih ne bi sramoval Henry Miller, pa avtor sam, ki nastopi kot eden od junakov romana in se ponorčuje iz sebe, da je veselje - vse to in še kaj spreminja Ljubezni tri in eno smrt v hudo berljivo knjigo, ob kateri se na koncu globoko zamislimo. Kajti tudi tukaj nas avtor ob vsej zabavnosti sooča z vprašanji, ki nas mučijo v nočnih morah in na katera ni enostavnih odgovorov.

Poslastica za nekoliko zahtevnejše bralce, super darilo za tisto "posebno" osebo ... " - Saša Brajnik