Knjiga je plod avtorjevega večletnega raziskovanja področja kognitivne znanosti in njene aplikacije v sociologijo.

Je pionirsko delo v našem prostoru in sočasno vzponu kognitivnega družboslovja v svetu. Ob ostri kritiki redukcionističnih pristopov klasičnega družboslovja avtor pojasni temeljne epistemološke zagate sodobne znanosti o človeku.

Obširno analizira prehode v duševnosti v zadnjih dveh tisočletjih, iz katerih se je porodil današnji moderni človek, s posebnim poudarkom na problematiki religijskega izkustva, ustvarjalnosti, moralnih vrednotenj in estetskih občutenj. Ponuja pa tudi poglobljen razmislek o posledicah tovrstnega raziskovanja človeka, ki vključuje tako laboratorijsko opazovanje delujočih možganov kot računalniško oblikovanje umetnih skupnosti in v katerega jedru je šesti čut: kultura v duševnosti. Knjiga vsebuje tudi imensko in stvarno kazalo.

Iz predgovora

Med kognitivnimi znanstveniki je razširjeno prepričanje, da predstavljajo človekovi možgani, sestavljeni iz milijard med seboj povezanih nevronov, najzapletenejšo tvorbo v vesolju. A kaj naj potem rečemo za družbene pojave, ki so proizvod vzajemno delujočih možganov? /.../

Družbeno življenje, kot ga poznamo ljudje, gnezdi v naši empatični sposobnosti, do zavesti pa pride šele z metaforično jezikovno rabo, ki skupaj tvorita to, kar v knjigi imenujem šesti čut.

Šesti čut nam omogoča, da doživljamo sami sebe in se vživljamo v druge. Socialnim ekstenzijam samih sebe, k jih ustvarjamo s pomočjo kulture v duševnosti, pripisujemo smisel, delovanje in v zadnji instanci celo objektivni obstoj.