Opis vsebine:

Arrighijeva knjiga Dolgo dvajseto stoletje: Kapitalizem, denar in moč je monumentalno delo, ki je plod desetletnih družbenih, političnih in ekonomskih raziskovanj. Avtor si zastavi na videz preprosto vprašanje, če upoštevamo današnje oblije tovrstne literature in neprestano slavljenje neoliberalizma: Kaj nas lahko izuči kriza gospodarstva koncem 20. stoletja in kakšni so njeni obeti za 21. stoletje?

Zaradi kompleksnosti vprašanja se avtor osredotoči na vrhnjo plast tržnega gospodarstva – na samooplajajoči se kapital, kot tisto, kar je v temelju in žene kapitalizem. To plast lahko razumemo le na osnovi analize svetovnozgodovinskih prepletov kapitalizma in moči posameznih držav ter z njo povezanih poslovnih akterjev, ki spravijo pod nadzor globalne ekonomske in politične odnose. Ko avtor analizira te politično ekonomske procese, se izkaže, da v zgodovini moderne obstajajo vzorci cikličnih gibanj, ki vzniknejo kot strukturna lastnost že z začetkom kapitalizma.

Arrighi postavi začetek kapitalizma v sredino 14. stoletja, ko vznikne prvi genovski cikel, ki mu sledi nizozemski cikel v 17. in 18. stoletju in britanski cikel od druge polovice 18. do začetka 19. stoletja ter ameriški cikel v 20. stoletju. V teh sistemskih ciklih akumulacije, ki so časovno vse krajši in geografsko vse širši, obdobju gospodarskega in materialnega vzpona sledi padec dobičkonosnosti naložb v domačo proizvodnjo (kljub nižanju stroškov in izžemanju delovne sile). Ker kapital išče presežne dobičke, se hegemoni center osredotoči na finančno (špekulativno) ekspanzijo, ki se praviloma zaključi s krizo določenega režima kapitalizma in pojavom novega hegemonega centra z novim načinom organizacije gospodarskega in političnega sveta ter s še večjo koncentracijo kapitala in moči.

S pomočjo zgodovinske analize kapitalizma kot svetovnega sistema avtor osvetli sedanjo krizo ameriške hegemonije, ki je nemara dosegla vrh z razpočenjem nepremičninskega in finančnega balona leta 2008 in posledično svetovno gospodarsko krizo. Na to nas opozarja njena osredotočenost na borzno mešetarjenje kot prevladujoč vir investicij in dobičkov, zapiranje njenih proizvodnih zmogljivosti, ki se selijo na tuje, ter vojaški kolonializem, ki naj bi kompenziral slabitev njene politične moči in pomanjkanje materialnih resursov.

Hkrati smo priča porastu azijskih gospodarstev (predvsem Kitajske), ki doživljajo razcvet proizvodnje in imajo v rokah vse več prostega kapitala in spretno širijo svoj politični vpliv. Tu se lahko pojavi nov hegemon, zgodovina pa po Arrighijevem mnenju ostaja odprta, saj obstaja tudi možnost tretje, globalno pravičnejše poti …

Knjigo zaokrožuje nova spremna beseda avtorja k drugi angleški izdaji, ki dodatno osvetli najnovejše trende. Napisana je v jasnem in poljudnem jeziku, čeprav je zasnovana kot tehtno znanstveno delo in se opira na obilje priznanih teoretikov in statističnih podatkov. Namenjena je vsem družboslovcem, ekonomistom in širšemu bralnemu občinstvu, ki ga zanima sodobna družbeno-ekonomska kriza.

O AVTORJU